Kislo jabolko zdravstvenih pravic
Reforma zdravstva Ni znano, kakšne bodo pravice državljanov po reformi – Do odgovora morda prihodnje leto
»Nobenega projekta se ne moreš lotiti z gotovostjo, takšne so moje izkušnje iz gospodarstva, torej ne morem napovedati prihodnosti v prihodnjih treh letih. Na to vprašanje bomo odgovorili prihodnje leto, ugotovili bi radi, kolikšne so notranje rezerve v zdravstvu,« je predsednik vlade Robert Golob odgovoril na vprašanje, ali bomo imeli državljani po zdravstveni reformi enak obseg pravic.
Izračuni strokovnjakov, Dorijana Marušiča, ki je član premierovega strateškega sveta za zdravstvo, ali izračuni Inštituta za ekonomska raziskovanja (IER), največje samostojne raziskovalne institucije s področja ekonomije pri nas, ki je tudi mednarodno uveljavljen, kažejo, da za financiranje sedanjega obsega pravic v zdravstvu, iz sedanjih prispevnih stopenj, ne bo dovolj denarja.
V prihodnjih letih bodo potrebovali dodatnih več sto milijonov evrov. »Dejstvo je, da bomo morali določiti seznam univerzalnih storitev, ki bo finančno vzdržen in ki ga bomo lahko dolgoročno financirali z javnimi sredstvi,« poudarjajo v IER. Iz gospodarstva ob veljavni obremenitvi slovenskih plač že prihaja odločno nasprotovanje kakršnemukoli povišanju prispevnih stopenj.
Kaj pa kažejo primerjave košarice pravic s Finsko ali
Avstrijo? »Ko primerjamo košarice, je treba primerjati več vidikov, ne le seznama storitev, ki so vključene v košarico; upoštevati je treba tudi, komu so storitve dostopne, kdaj so dostopne (čakalne dobe) in ali so zanje potrebna kakršnakoli doplačila. Prav tako so pravice na nekaterih področjih (na primer zobozdravstvo) v drugih državah večje, na nekaterih področjih (na primer sladkorna bolezen) pa manjše kot pri nas,« pojasnjujejo na IER. Primerjave dodatno otežuje tudi dejstvo, opozarjajo, da imamo vsi lahko pravico do, na primer, zobne zalivke, pri tem pa so morda materiali, ki so plačani iz javnih sredstev, nesodobni – vprašanje je, ali je takšna pravica res pravica. Morda je čas, še dodajajo, da se ob določanju vseh pravic začnemo pogovarjati tudi o dolžnostih, ki jih imamo kot pacienti; tudi te so vključene v košarico – na primer dolžnost, da skrbimo za svoje zdravje s pravilno prehrano in gibanjem.
»Ni še mogoče odgovoriti na vprašanje, ali bo treba krčiti pravice. Naš interes je, da ostane košarica pravic na področju zdravstva v prihodnje neokrnjena.« Tako predsednik največje koalicijske stranke Robert Golob odgovarja na vprašanje Dela, ali lahko zagotovi, da bomo po zdravstveni reformi državljani ohranili pravice, ki jih imamo.
Več izračunov strokovnjakov kaže, da za sedanji obseg pravic, ki jih imamo v Sloveniji na področju zdravja, ne bo dovolj denarja. Zato bodo nujne spremembe – možnih rešitev je več: zvišanje prispevnih stopenj, višja obdavčitev premoženja ter povečanje inanciranja iz državnega proračuna ali pa odločitev, da bomo imeli po reformi manj pravic.
Včeraj je minilo leto dni od nastanka Gibanja Svoboda, stranka je v javnomnenjskih anketah ohranjala visoko podporo. »V teh dvanajstih mesecih nismo samo iz nič v slogu startupa vzpostavili največjo stranko, v teh dvanajstih mesecih smo tudi dokazali, da smo se pripravljeni spopasti z odgovornostjo, prevzeli smo odgovornost za največji reformni pritisk kadarkoli,« je priložnosti ocenil Golob. Eden največjih zalogajev je zdravstvena reforma.
Po koalicijskem podpisu zaveze za sodelovanje in podporo pri izvedbi reforme, je za danes že sklicana prva seja 22-članskega strateškega sveta za zdravstvo, ki bo deloval kot Golobovo posvetovalno telo. Golob včeraj ni odgovoril na vprašanje, kaj pripravljajo na področju davkov, je pa že v preteklosti napovedal, da »tisti, ki ima več, mora tudi več prispevati«.
Koliko denarja manjka
»Dejstvo je, da bomo v Sloveniji morali opredeliti seznam univerzalnih storitev, ki bo inančno vzdržen in ki ga bomo lahko dolgoročno inancirali z javnimi sredstvi,« poudarjajo na Inštitutu za ekonomska raziskovanja (IER), največji samostojni raziskovalni instituciji s področja ekonomije v Sloveniji.
V IER so izračunali, da bi ob določenih predpostavkah (med drugim, da bi se kot delež v BDP javni izdatki povečevali za 0,8 odstotka BDP leta 2030, 1,2 odstotka BDP leta 2040 in 1,5 odstotka BDP leta 2050) prispevne stopnje za ohranitev sedanjega obsega pravic, inanciranih iz javnih sredstev, morale povišati. Do leta 2030 za dve odstotni točki, kar po naših izračunih znaša okoli 400 milijonov evrov.
Iz gospodarstva pri tem odločno opozarjajo, da ne bodo privolili v nobene dodatne obremenitve. »Že zdaj je delež pobranih socialnih prispevkov, katerega del so tudi zdravstveni prispevki, merjeno v BDP, najvišji med državami OECD, kjer ta delež znaša devet odstotkov, medtem ko v Sloveniji znaša 15,8 odstotka. »Na področju zdravstvenega zavarovanja pričakujemo kvečjemu razbremenitev,« poudarjajo na GZS. Pred iskanjem novih virov inanciranja pa je treba zagotoviti racionalno porabo zbranih sredstev.