Skrb za 57 postojnskih »zmajčkov«
Projekt Protect proteus Zbirali bodo denar za proučevanje in zaščito človeške ribice ter ozaveščali o pomenu čistega okolja
24. 1. 2023 Delo,
Podatek povprečne bruto plače tožilcev se v zgoraj omenjenem članku (vir: Portal plač javnega sektorja, ministrstvo za pravosodje) pomembno razlikuje od naših podatkov. Iz izračunov, s katerimi razpolaga računovodska služba na Vrhovnem državnem tožilstvu RS, izhaja, da je povprečna bruto plača državnih tožilcev za december 2022 z vsemi dodatki (minulo delo, dodatek za vodenje, dodatek za dežurno službo in pripravljenost) znašala 4.089 evrov; brez dodatka za dežurno službo in pripravljenost je povprečna bruto plača državnih tožilcev za december 2022 znašala 3.867 evrov.
Vrhovno državno tožilstvo RS
V Postojnski jami danes skrbijo že za 57 »zmajčkov«, mladičkov človeške ribice, ki so se izlegli v njihovem vivariju. »Sprva smo menili, da se tak dogodek lahko pripeti kvečjemu na nekaj desetletij, a smo videli, da to ne drži. Tako bomo za mladičke, ki pridno rastejo, potrebovali vse večje akvarije, in zamislili smo si projekt Protect proteus, v okviru katerega bomo zanje namensko zbirali denar,« je napovedal Marjan Batagelj, predsednik upravnega odbora Postojnske jame.
V posebni sklad bo mogoče prispevati v obliki donacij ali partnerstva, lahko pa tudi z nakupom zapestnic (po 9,90 evra) z motivom tega edinstvenega bitja, ki prebiva le v podzemlju Dinarskega krasa. Ta obsega 43 odstotkov Slovenije, in prav tu je naš največji zalogovnik vode, opozori Batagelj. »S tem projektom obenem ozaveščamo o posebnostih in pomenu človeške ribice, vendar tudi o pomembnosti ohranjanja čistega okolja in pitne vode,« podčrta.
Spremljajo jih 24 ur na dan
V Postojnski jami so, odkar ima koncesijo Batageljevo podjetje, prvič opazili jajčeca človeške ribice v enem od akvarijev leta 2014. Takrat se iz njih niso izlegli mladički, saj niso imeli dovolj znanja za rokovanje z njimi. Dve leti pozneje se je dogodek ponovil, povezali so se z Biotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani in izleglo se je 21 mladičkov. Lani pa sta jajčeca odložili še dve samički, najprej se je izleglo kar 32 »zmajčkov«, potem pa štirje. Zadnje leglo pa je bilo posebno v tem, da so opazili brejo samico, ki so jo preselili na novo lokacijo in opazovali, kaj se bo dogajalo z jajčeci. »Težava je bila, da jih je kar sproti jedla, a štiri je vendarle pustila – in dobili smo naraščaj,« je dejal. Za mladičke skrbi posebna ekipa – vodja Katja Dolenc Batagelj ter »hišna« biologa Katarina Kanduč in Primož Gnezda.
»Razvoj spremljamo 24 ur na dan, sedem dni v tednu, skozi vse leto. Imamo že na desetisoče ur posnetkov in človeškim ribicam smo namenili samostojni strežnik,« omeni Batagelj. »Te živalce, ki vse življenje ohranjajo videz ličinke, so večno mlade, lepe, privlačne in skrivnostne,« smeje pripomni. Tisti »zmajčki«, ki so danes stari že šest let, so dosegli skorajda dolžino odraslih osebkov, in merijo od 16 do 18 centimetrov.
Prenehali s sporno prakso
V preteklosti, ko zavest o občutljivosti podzemnega sveta še ni bila na ustrezni ravni, so človeške ribice zajemali kar iz podtalnice »Prav zaradi pomanjkljivih podatkov o številčnosti populacije je bilo tudi težko dokazati, da so sploh ogrožena vrsta,« pove Rok Kostanjšek z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki že dolgo proučuje človeške ribice. Ostro poudari, da je vračanje osebkov v podzemlje, čeprav jih na površje naplavi voda, strogo prepovedano in kaznivo. »Lahko bi s tem v njihovo okolje vnesli okužbo, ki bi bila za celotno populacijo usodna,« razloži.
Batagelj opozori, da skrb za podzemlje za ohranitev človeške ribice ni dovolj. Sam je nedavno posnel zlivanje gnojnice po bližnjih zemljiščih, ki se zaradi poroznih kraških tal izteka neposredno v podtalne vode jamskega sveta.
• V Postojnski jami ustanavljajo sklad za zaščito človeške ribice.
• Trenutno skrbijo za 57 mladičev, ki so se izlegli v vivariju.
• Teh ne smejo izpustiti v njihovo naravno okolje.