Delo (Slovenia)

Rusija ostaja najpomembn­ejša, Kitajska vse opaznejša

Prva ocena poslovanja Dolenjski farmacevt je izredno hitro vzpostavil prodajne poti tudi v bombardira­ni Ukrajini

- Karel Lipnik

Krka je po prvi oceni poslovanja lani ustvarila 1,717 milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar je zadoščalo za 361 milijonov evrov čistega dobička. Letošnji dobiček bo skromnejši predvsem zaradi pričakovan­ega manjšega učinka finančnega dela poslovanja.

• Višji dobiček pretežno posledica ugodnih tečajnih nihanj.

• Skok prodaje zdravil za blaženje prehlada.

• Krka letos načrtuje dvoodstotn­o rast prodaje.

Lanski dobiček Krke je 17 odstotkov večji kot leta 2021. Na njeno poslovanje je močno vplivala vojna v Ukrajini. Rusija je največji posamični trg farmacevta, vzhodna Evropa najpomembn­ejša regija in v Rusiji ima Krka tudi največjo proizvodnj­o zunaj Slovenije.

Na srečo vlagatelje­v se izzivi, s katerimi se je lani srečeval dolenjski farmacevt, niso močneje poznali pri uspešnosti poslovanja. Še več, zaradi visokih cen energentov se je, po kratkotraj­nem padcu, zvišala tudi vrednost rublja; v prvem polletju za 51 odstotkov, v drugem pa je nato za 28 odstotkov upadla. Skupna letna rast znaša 8,8 odstotka. Krka je zaradi rasti rublja lani ustvarila pozitivne tečajne razlike. Pozitiven je bil tudi učinek dolarja. Skupaj je družba lani v finančnem delu ustvarila 51,8 milijona evrov dobička, razkriva v prvi oceni poslovanja.

Dobiček iz poslovanja je sicer lani dosegel 380 milijonov evrov, kar je sedem odstotkov več kot predlani.

Rusija celo prinesla rast dobička

V vzhodni Evropi, ki obsega tudi Rusijo in Ukrajino, je Krka lani prodala za 623 milijonov evrov izdelkov, kar je 14 odstotkov več kot leto pred tem. V Rusiji se je prodaja povečala za 16 odstotkov in dosegla 387 milijonov evrov. Celo v Ukrajini so prihodki upadli zgolj za odstotek, na 95,2 milijona evrov. Krka ima v Ukrajini okoli 300 zaposlenih na področju trženja in prodaje izdelkov in storitev, pove predsednik uprave Jože Colarič.

Glede morebitnih sankcij Ukrajine, ker Krka prodaja izdelke tudi v Rusiji, pa Colarič pojasni, da je bil zakon, ki takšno ukrepanje omogoča, sprejet že maja lani. Ta daje možnost, da se podjetjem, ki delujejo v sovražnih državah, prepove prodaja nekaterih izdelkov, ne pa vseh. Za zdaj pri prodaji Krkinih ni nobenih omejitev in jih podjetje tudi ne pričakuje. Colarič še dodaja, da združenje pacientov želi in hoče Krkine izdelke, Krka pa je bila prva, ki je po izbruhu vojne Ukrajini dobavljala zdravila.

Močno, za kar 23 odstotkov, se je Krki lani povečala tudi prodaja izdelkov zunaj Evrope in dosegla 66 milijonov evrov. Ta območja so sicer še manjši del prodaje dolenjskeg­a farmacevta, a se njihova vloga povečuje. Prodaja na Kitajskem je lani dosegla 12 milijonov evrov. Rast na drugih pomembnejš­ih območjih Krke je bila skromnejša. V Sloveniji so se prihodki od izdelkov in storitev povečali za 11 odstotkov, na 103 milijone evrov.

Rast je predvsem posledica večje aktivnosti zdravilišč, ki so lani delovala brez večjih omejitev.

V srednji Evropi, kjer je največji trg Poljska, je Krka lani ustvarila 364 milijonov evrov prihodkov od prodaje, to je štiri odstotke več kot predlani. V zahodni Evropi se je prodaja povečala za sedem odstotkov in dosegla 327 milijonov evrov. Prav tako sedemodsto­tno rast prodaje je Krka dosegla v državah Balkana, kjer je ustvarila 224 milijonov evrov prihodkov od prodaje.

Med skupinami izdelkov pa se je lani kar za tretjino povečala prodaja izdelkov brez recepta, ki je dosegla 182 milijonov evrov. Rast je predvsem posledica povečanega števila prehladnih obolenj, ki jih je bilo med epidemijo zaradi omejenih stikov bistveno manj. Tudi prodaja protiboleč­inskih zdravil je lani močno poskočila. Prodaja veterinars­kih izdelkov se je povečala za šestino in dosegla 93 milijonov evrov.

Glavnino prodaje dolenjskeg­a farmacevta predstavlj­ajo zdravila na recept. Prodaja teh se je lani povečala za sedem odstotkov in dosegla 1,39 milijarde evrov. Največ je Krka prodala zdravil za bolezni srca in ožilja, za bolezni osrednjega živčevja in za bolezni prebavil.

Tečajne razlike tudi letos v ospredju finančnega dela

Zaradi velike izpostavlj­enosti Krke glede na Rusijo in tudi Ukrajino bo tudi letošnje leto zelo težavno. To velja tako za samo poslovanje kot tudi za finančni del. Poslovni del je močno nepredvidl­jiv zaradi poslabševa­nja gospodarsk­ih razmer v Rusiji. Colarič sicer pravi, da so logistične poti z Rusijo urejene, vendar vzamejo več časa. To negotovost je Krka že lani zmanjšala s povečanjem zalog surovin.

Krka sicer ne komentira gospodarsk­ih in političnih razmer, vendar je tudi letos pričakovat­i večje nihanje vrednosti rublja, ki bo posledica tako gospodarsk­ih razmer v Rusiji kot tudi omejenega izvoza in nižanja cen ruske nafte in plina. To bi se lahko poznalo tudi v slabšem finančnem delu poslovanja farmacevta. Krka letos načrtuje dvoodstotn­o rast prodaje, ta naj bi dosegla 1,755 milijarde evrov. Je pa previdnejš­a pri oceni čistega dobička. Ta naj bi znašal 300 milijonov evrov, kar je 17 odstotkov manj kot lani. Colarič ob tem pojasnjuje, da je na lansko rast dobička vplival izredno ugoden finančni del poslovanja, zaradi ugodnega gibanja valut tako na prodajnih trgih kot tudi pri nabavi surovin. Finančnih učinkov pa Krka ne vključuje v letne načrte.

 ?? Foto Jože Suhadolnik ?? Močno, za kar 23 odstotkov, se je Krki lani povečala tudi prodaja izdelkov zunaj Evrope, ta je dosegla 66 milijonov evrov. Na fotografij­i predsednik uprave Jože Colarič.
Foto Jože Suhadolnik Močno, za kar 23 odstotkov, se je Krki lani povečala tudi prodaja izdelkov zunaj Evrope, ta je dosegla 66 milijonov evrov. Na fotografij­i predsednik uprave Jože Colarič.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia