Delo (Slovenia)

Balkanski bojevnik: večina opravila s postopkom

Sodba Dragan Tošić z dvema pajdašema obsojen na šest let in en mesec zapora – Tožilstvo izplen ocenjuje kot uspeh

- Jure Predanič

»To je uspeh tožilstva, sodišča in celotnega pravosodja. Edini neuspeh bi bilo zastaranje postopka,« je tožilka Mateja Gončič včeraj po izreku obsodilnih sodb v primeru Balkanski bojevnik zavrnila vse morebitne pomisleke glede priznanj obtoženih in kaznih, ki so jih naložili obtoženim. Teh na izrek sodbe ni bilo.

Z izrekom obsodilne sodbe se je včeraj očitno za večino obtožencev končala trinajstle­tna sodna saga, ki se bo v zgodovino zapisala kot eden najbolj kompleksni­h, najbolj obširnih, pa tudi najbolj speciičnih primerov na slovenskih sodiščih, je bilo slišati včeraj v sodni palači na Tavčarjevi. Predvsem zaradi, kot je opozorila očitno zadnja sodnica v tem primeru Marjeta Dvornik, dokazov iz tujine, saj je prav ta postopek pomagal oblikovati sodno prakso na tem področju. Obveljalo je, da se v tujini zbrani dokazi smejo uporabiti v postopkih pred našimi sodišči, če so pri tem upoštevani človekove pravice in svoboščine po evropski konvenciji o človekovih pravicah, standardi EU in naša ustava. V tem primeru so bili dokazi zbrani v Sloveniji, v Srbiji, v Italiji in v Urugvaju, iz spisa pa je bil izločen del dokazov iz Srbije in Italije. Ne glede na to je sodnica Dvornikova ocenila, da jih je ostalo dovolj, da so priznanja obtoženih podprta. Kot je znano, krivde ni priznal le Đemajli Mandžuka, o katerem je sodni senat odločil, da se iz postopka izloči.

Vsi so se malo učili

Tudi zagovornik Dragana Beljkaša Saša Ravnik je prikimal, da so v tem primeru orali ledino in dodal, »da so se vsi skupaj malo učili«, predvsem o zakonitost­i v tujini pridobljen­ih dokazov. Zadovoljni pa sta torej s sodišča odkorakali tožilki Blanka Žgajnar in Mateja Gončin, ki ne sprejemata pomislekov, da gre za nekakšno grenko zmago tožilstva in kompromis, sprejet pod pritiskom zastaranja. »Nobena stranka v tem postopku ni mogla predvideti, kaj se bo zgodilo, vključno s priznanji krivde. Zelo smo zadovoljni s tem, da se bo po dolgem času zadeva pravnomočn­o in pravično končala in mislim, da sva s kolegico predlagali ustrezne kazni,« je povedala Žgajnarjev­a. Glede besed odvetnikov, ki so drug za drugim v teh dneh ponavljali, da so obtoženci krivdo priznali, ker so »utrujeni od dolgotrajn­ega postopka« in ker jim je bilo vsega dovolj, pa je spomnila, da so morali stopiti pred senat in priznati, da je bilo kaznivo dejanja storjeno natančno tako, kot je opisano v obtožnici. Tožilki menita, da to po vsem tem času gotovo ni bilo lahko.

Čeprav razen Anesa Selmana, ki je pred leti pobegnil pred roko pravice, nikomur v tej zadevi ne bo treba več za zapahe, pa sta tožilki opozorili, da to seveda ne pomeni, da so jo obtoženci odnesli brez posledic. Več let so namreč že preživeli v priporu (val aretacij v tej zadevi je potekal maja 2010), hišnem priporu in zaporu, kar se jim je vštelo v kazni. Te so bile torej v skladu s sporazumom o priznanju krivde določene prav v višini odvzema prostosti.

Za prvoobtože­nega Dragana Tošića, vodjo združbe, to pomeni šest let in en mesec zapora, enako tudi za Dragana Beljkaša in Petra Khermayerj­a. Jakob Remškar je bil obsojen na pet let in sedem mesecev zapora, Miralem Lucević na štiri leta in devet mesecev, Mirzet Lucević pa na štiri leta in dva meseca. Boštjanu Kopčiču so naložili tri leta in pol zapora, Robertu Šabiću pa dve leti in osem mesecev. Suzana Remškar je bila obsojena na eno leto zapora, ki pa ga mora (oziroma ga je že) odslužiti s 480 urami dela v splošno korist. Selman je torej edini, ki bo moral del kazni še odsedeti, saj je bil obsojen na tri leta zapora, v priporu pa je preživel okoli leto in pol. Kazen, je pojasnila predsednic­a senata, pa bo lahko prestal na odprtem oddelku. Poleg tega bo moral kot edini plačati še stransko denarno kazen v višini okoli 65.000 evrov. Sodnica se strinja, da so kazni ustrezne, tudi zato, ker so obtoženci večinoma nekaznovan­i, predvsem pa zaradi priznanj.

Stroške postopka bo plačal le Tošić

Vsi, razen Tošića, za katerega sodišče ne dvomi, da ima denar, so bili oproščeni stroškov postopka, ki zagotovo niso majhni. Poleg Tošića pa jih bo moralo nekaj plačati sodno takso v višini okoli tisoč evrov. To so Beljkaš, Šabić in Remškar. Predvsem ob zadnjega se je obregnila sodnica in poudarila, da je sicer res nezaposlen, a si očitno lahko privošči počitnice v Afriki, zato bo lahko zbral tudi za takso. Spomnimo, da naj bi združba drogo tihotapila tudi čez Republiko Južno Afriko, a je Remškar zatrdil, da se je tja odpravil na lov na divje mačke.

 ?? Foto Dejan Javornik ?? Primer zoper Dragana Tošića in druge je pomagal oblikovati sodno prakso.
Foto Dejan Javornik Primer zoper Dragana Tošića in druge je pomagal oblikovati sodno prakso.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia