Pričakovanja po velikem filmskem letu
Slovenski ilmski center Nataša Bučar: Za nami je eno od najuspešnejših let slovenskega ilma v zadnjem tridesetletju
Najpomembnejše nagrade za slovenske ilme 2022 režija Matevž Luzar
Direktorica Slovenskega ilmskega centra Nataša Bučar je na včerajšnji predstavitvi letošnjega ilmskega leta povedala, da se je lansko sklenilo izjemno, s prvo evropsko ilmsko nagrado v zadnjem desetletju za slovenski ilm, dobil jo je kratki ilm Babičino seksualno življenje Urške Djukić. Leto se je začelo enako odlično, z nominacijo tega, na različnih festivalih že dvanajstkrat nagrajenega ilma za nagrado cezar v kategoriji za najboljši animirani kratki ilm. »Sliši se pompozno, toda iz podatkov in uspehov lahko razberemo dejstvo, da je za nami prav gotovo eno od najuspešnejših let slovenskega ilma v tridesetih letih,« je včeraj v Cankarjevem domu povedala direktorica Slovenskega ilmskega centra (SFC) Nataša Bučar.
Leto superlativov
»Leto 2022 je bilo deinitivno veliko, upam in nadejam se, da bo tako tudi letos,« je dodala direktorica SFC, »rekordno je bilo tako po številu gledalcev domačega ilma v kinematograih kot po mednarodnih uspehih, med katerimi je treba izpostaviti evropsko ilmsko nagrado za kratki ilm Babičino seksualno življenje režiserke Urške Djukić. Tudi na področju privabljanja tujih snemanj je bilo lansko leto prelomno, saj so v Piranu snemali Netlixovo produkcijo he Union, kar je največja tuja produkcija pri nas doslej. Letos bo SFC razpolagal z bistveno višjimi sredstvi za nacionalno ilmsko produkcijo, kar ji napoveduje še boljšo prihodnost. Ocenjujem, da je slovenski ilm v zelo dobri kondiciji in na dobri poti.«
Lansko leto je bilo izjemno po tem, da so slovenski ilmi v kinematograih dosegli doslej rekorden 17,5-odstotni tržni delež, skupaj si je slovenske ilme ogledalo 307.776 od 1.760.000 kinematografskih obiskovalcev. Na SFC ugotavljajo, da gre za absolutni rekord: v letih 2013 in 2016 je delež obiskovalcev slovenskih ilmov presegel 9 odstotkov, nikoli v samostojni Sloveniji pa ni bil večji od 10 odstotkov.
Prednost kratkih ilmov pred celovečerci
Lani je SFC pripravil devet retrospektivnih ciklov predvsem po Evropi, med njimi je bila prva slo
11,1 mio €
prihodkov oziroma tujih vlaganj je prineslo 25-odstotno denarno povračilo Netlixovi produkciji v Piranu venska retrospektiva v Parizu, kot ogrevanje za vse možnosti, ki jih bo ponudilo letošnje slovensko častno gostovanje na frankfurtskem knjižnem sejmu, pa so dva retrospektivna cikla pripravili v Nemčiji, prvega na festivalu otroškega in mladinskega ilma Schlingel, drugega na leipziškem mednarodnem festivalu dokumentarnega in animiranega ilma Dok Leipzig, kjer je bila Slovenija v fokusu z geslom Osvajanje poetičnega prostora – slovenska animacija. Retrospektive slovenskih ilmov so si lahko ogledali še v Beogradu, Pulju, Sombotelu, Budimpešti in Sarajevu.
Direktorica SFC je včeraj dodala: »Največje, bistveno bolj odmevne nagrade prejemajo slovenski kratki ilmi, ne celovečerni, razlog za to vidim v tem, da je inanciranje kratkih ilmov v Sloveniji lažje, pri celovečernem ilmu pa igra pomembno vlogo višina sredstev. To lahko razberemo tudi ob letošnjih dobitnikih evropskih ilmskih nagrad, satirična komedija Rubena Östlunda Trikotnik žalosti je bila posneta z 12 milijoni evrov, Korzet Marie Kreutzer z 8,5 milijona. To so zneski, ki jih v Sloveniji kljub ustvarjalnemu potencialu ne moremo doseči, s kratkimi ilmi pa lahko konkuriramo.« To izjavo je Nataša Bučar seveda postavila v širši kontekst: »Kot veste, celovečernih animiranih ilmov sploh ne podpiramo, ker so za to potrebna zares izjemno visoka sredstva, ki jih (še) nimamo.«
Največji projekt: Netlix v Piranu
V pregledu lanskega ilmskega leta je direktorica Slovenskega ilmskega centra opozorila tudi na podatek, da je bila Netlixova produkcija he Union s Halle Berry in Markom Wahlbergom, ki so jo septembra lani snemali v piranski občini, morda prelomen trenutek: največji mednarodni ilmski projekt pri nas je izkoristil razpoložljivo 25-odstotno denarno povračilo v višini nekaj več kot 2,7 milijona evrov, a to je ustvarilo skoraj 11,1 milijona evrov prihodkov oziroma tujih vlaganj. Bližnja prihodnost se zdi po besedah direktorice SFC za evropske države trenutno malce negotova, ameriške produkcijske hiše se delno umikajo, ker v Evropi vidijo celino, na kateri poteka vojna in snemanje ni varno.
Enajst celovečercev
Letos bo padla prva klapa enajstih igranih celovečernih ilmov: Tartinijev ključ (režija Vinci Vogue Anžlovar, produkcijska hiša Blade produkcija), Čao bela (r. Jani Sever, produkcijska hiša Sever & Sever), prvenec Litle Trouble Girls (r. Urška Djukić, produkcijska hiša Spok Films), prvenec Fantasy (r. Katarina Rešek - Kukla, produkcijska hiša December), prvenec Noben glas (r. Ester Ivakič, produkcijska
Smučarske sanje/Melting Dreams hiša Temporama), (r. Klemen Dvornik, produkcijska hiša A Atalanta), Vse, kar je narobe s tabo (r. Urša Menart, produkcijska hiša Vertigo), prvenec To je rop! (r. Gregor Andolšek, produkcijska hiša
Temporama), Izgubljeni sin (r. Darko Štante, produkcijska hiša Staragara), NK Svoboda (r. Boris Petkovič, produkcijska hiša Iridium ilm) in Sadni ilm (r. Gregor Božič, produkcijska hiša Nosorogi).
Na razpisih za leto 2022 je SFC podprl sedem igranih celovečernih projektov v skupni vrednosti 3.130.000 evrov: Belo se pere na devetdeset (r. Marko Naberšnik, prorežiserke Haidy dukcijska hiša Perfo), 20 metrov (r. Damjan Kozole, produkcijska hiša Vertigo), NK Svoboda, Dekle noči (r. Luka Marčetič, produkcijska hiša Temporama), Sadni ilm, Tartinijev ključ in Čao bela. Podprli so še dokumentarna celovečerna projekta v skupni vrednosti 270.000 evrov, Nekoč v Posočju (r. Ema Kugler, produkcijska hiša Zavod Zank) in OHO (r. Damjan Kozole, produkcijska hiša Vertigo), tri kratke igrane ilme v skupni vrednosti 150.000 evrov, Rimbaud z mojega dvorišča (r. Matjaž Jamnik, Gaja Naja Rojec, produkcijska hiša Nosorogi), Odpostajanje (r. Ivana Vogrinc Vidali, produkcijska hiša Temporama), Dobrodošli doma (r. Filip Jembrih, produkcijska hiša Perfo), in štiri animirane kratke ilme v skupni vrednosti 123.700 evrov, Nihče ni nikoli gledal slonov kot ti (r. Sandra Jovanovska, produkcijska hiša Staragara), Dekle, ki se ni balo medvedov (r. Lea Vučko, produkcijska hiša Invida), Plavutarji (r. Veronika Hozjan, produkcijska hiša Dagiba) in Distopije (r. Sara Bezovšek, produkcijska hiša Temporama).
Med najbolj gledanimi ilmi pri nas je lani na prvem mestu pristal Top Gun Maverick, v deseterici so trije slovenski ilmi, Pr' Hostar 2, Gajin svet 2 in Kapa.