Papeževa dolga izpoved novinarjem
Vatikan Kje bo stanoval, ko bo odstopil, kaj je greh in kaj zločin, »primer Rupnik« ga je presenetil in prizadel
Komaj nekaj dni po slovesu od zaslužnega papeža Benedikta XVI., ki je bil ob novem letu v središču pozornosti svetovne javnosti, je papež Frančišek pred kamerami posnel dolg pogovor za ameriško tiskovno agencijo AP. Lotil se je skoraj vseh tem, ki zanimajo papeža in papeško državo. Tudi kritik na svoj račun, odnosa Cerkve do homoseksualcev, svojega morebitnega odstopa in kraja, kjer bo živel kot bivši papež. In »afere Rupnik«, na katero so za obzidjem vsaj začasno prenesli vse svoje desetletja trajajoče notranje napetosti, slovenskega jezuita, slikarja in pridigarja pa pribili na križ v imenu vseh, ki so se v instituciji kdaj pregrešili proti čemur koli.
Pogovor je potekal v španščini, zato je bil lahko bolj sproščen, skoraj kot klepet. Precej odmeven je v veliko državah, ker je bil zelo dolg, pa ga mediji objavljajo vsak po svoje glede na tematiko, ki bolj zanima določeno publiko. Bolj na široko ga prenašajo katoliška glasila, ki pa praviloma nimajo velikega dosega.
Prvi odmevi govorijo, da gre v Vatikanu za nov začetek po desetletnem obdobju dveh papežev na istem prostoru, drugi pač, da pogovor nakazuje ne tako daljni konec tega papeškega obdobja.
Glavni teološki poudarek mandata
Prihodnji teden gre papež Frančišek v Kongo in Sudan, na turnejo v Afriko, ki je bila lani odložena. Težko pričakovanega obiska v Argentini pa argentinski papež tudi zdaj še ne načrtuje. O tem niti ni hotel govoriti, namesto tega je posebej omenil sedanje kar najširše obdobje sinode kot glavni teološki poudarek svojega papeškega mandata.
Če bo kdaj odstopil, bo kot upokojeni rimski škof živel skupaj z drugimi upokojenimi duhovniki, je povedal in mimogrede ošvrknil bivanje svojega predhodnika Ratzingerja v vatikanskih vrtovih, ki je bilo dolgo sobivanje dveh papežev, prvo v zgodovini. Že v začetku pogovora je sicer poudaril, da je svojega predhodnika zelo cenil in obiskal vsakokrat, ko je bil v dvomih o čemerkoli.
Če ima kdo kaj proti njemu, naj kritiko pove naravnost v obraz, je Bergoglio skoraj mimogrede komentiral tudi pisanje Ratzingerjevega tajnika nadškofa Gänsweina v knjigi, ki je izšla takoj po Benediktovi smrti. Tudi papež Franči
V pogovoru za ameriško tiskovno agencijo AP
šek in drugi visoki prelati njenega izida niso zmogli preprečiti.
Škoi po svetu, ki podpirajo grobo obravnavanje homoseksualcev, naj se spreobrnejo, istospolna usmerjenost ni zločin, je opomnil Bergoglio. Razlikovati velja med grehom in zločinom, homoseksualnost je greh, ni pa zločin.
Veliko pozornosti je posvetil spolnim zlorabam, ki so od nekdaj, vedno so se dogajale, narobe je bilo, da jih je Cerkev obravnavala za zaprtimi vrati in se ni dovolj ozirala na žrtve. Naštel je tudi celo vrsto cerkvenih in sodnih obravnav proti spolnim zločincem med duhovniki.
Primer Rupnik
Prav posebej pomemben del pogovora za ameriško agencijo AP je posvetil najodmevnejšemu škandalu zadnjih desetletij za vatikanskim obzidjem. Sedanje dogajanje in širjenje napadov na Rupnika grozita, da se bodo morda razkrila še druga ozadja dogajanja za obzidjem in tudi tiste zlorabe, ki bi jih v instituciji radi še naprej uspešno prikrivali. Obračun s slovenskim slikarjem, teologom in jezuitskim pridigarjem Markom Rupnikom se sprevrača v bumerang, ki ga ta trenutek niti papež ne zna preusmeriti kam drugam.
O »primeru Rupnik«, kakor škandalu pravijo v Rimu, se je tudi papež med govorom precej nerodno zapletel. Povedal je, da mu ni čisto jasno, zakaj so se zadnja leta v zvezi s patrom Rupnikom dogajali protislovni zapleti, zadeve domnevno ni poznal, nič ni vplival na njeno razpletanje, ni se hotel vmešavati, posredoval je samo postopkovno.
Prvi odmevi med vatikanisti so neprijetna vprašanja, kako to, da ni vedel o odločanju dikasterija za doktrino vere, ko pa se tam brez papeževega blagoslova ne odločijo o prelomnih temah. Tudi od postopkov jezuitskega reda se ograjuje, čeravno je sam jezuit, prvi in doslej edini na papeškem prestolu.
Tudi papežev intervju za agencijo AP ta teden kaže, da je slovenska cerkev še enkrat v središču hudo negativne pozornosti vse cerkvene institucije. Tokrat še bolj kot pred leti, ko jo je Vatikan obglavil s kazensko odstranitvijo kar štirih nadškofov v zelo kratkem obdobju.
Ob »primeru Rupnik« je tudi AP omenil vprašanje, zakaj ob obravnavanju duhovniških pedoilskih zločinov velja rok zastaranja, v primeru slovenskega patra in njegovih domnevnih pregreh nad redovnicami pa ne.