Slovenci digitalizirali javni promet v Kijevu
Transport Vojna v Ukrajini je pospešila digitalizacijo javnega potniškega prometa – V Sloveniji ni jasne strategije
Skupina Ridango, njen del je slovensko podjetje LIT tranzit, je lani v Kijevu sredi vojne omogočila plačevanje javnega transporta z bančnimi karticami. Digitalizacija javnega prometa v Kijevu je večletni projekt, ki so ga zaradi velikega uničenja fizičnih prodajnih mest med raketiranjem pospešili.
LIT tranzit je na trgu deset let. »Na svetovnem trgu zagotavljamo platformo za celostno upravljanje ter nadzor javnega transporta, razvijamo rešitve s področja avtomatskih plačilnih sistemov ter s strojnim učenjem napovedujemo čase prihodov javnega transporta. Sami izdelujemo strojno opremo, ki je nameščena v javnem transportu,« pravijo v podjetju, ki ima sedež v Trzinu. Projekte izvajajo v Aziji, pred mundialom so delali v Katarju, Azerbajdžanu in Meki.
Kako pa na podlagi mednarodnih izkušenj ocenjujejo slovenski javni promet? »Že zelo dolgo čakamo na sprejetje jasne vizije in strategije,« odgovarjajo in pravijo, da je »težava Slovenije to, da je vsak operater in vsaka modalnost zase ločena celota. Medtem po svetu razumejo javni transport kot pomembno storitev za vse državljane in jim je kristalno jasno, da če želijo učinkovit ekosistem, morajo dati ponudnike na enotno platformo in enotne standarde, da potniku lahko zagotovijo enotno storitev. V Sloveniji pa imamo neoptimalne rešitve, ki so drage za vzdrževanje in za uporabnike neuporabne. To vidimo po številu uporabnikov javnega transporta. To ni nizko, ker se Slovenci ne bi želeli voziti z javnim transportom, ampak ker sistem ne omogoča preproste uporabe.«
Slovensko podjetje LIT tranzit, del skupine Ridango, je s svojimi sistemi za upravljanje javnega potniškega prometa poskrbelo za nemoteno logistiko med nogometnim svetovnim prvenstvom v Katarju ter med podnebnim vrhom v Šarm el Šejku. Rešitve za javni transport so implementirali na vseh celinah, tudi v Singapurju, Hongkongu, Bakuju, Meki ... Skupina je v Kijevu lani sredi vojne omogočila plačevanje javnega transporta z bančnimi karticami. Ta storitev na ljubljanskih avtobusih še vedno ni mogoča.
LIT tranzit, ki je na trgu deset let, po svetu ponuja rešitve za javni transport. »Na svetovnem trgu ponujamo platformo za celostno upravljanje ter nadzor javnega transporta, razvijamo rešitve na področju avtomatskih plačilnih sistemov ter s pomočjo strojnega učenja napovedujemo čase prihodov javnega transporta. Sami izdelujemo strojno opremo, ki je nameščena v javnem transportu,« so povedali v podjetju, ki ima sedež v Trzinu.
Začeli v Aziji, nato so se širili v Evropo
»Naš prvi steber so rešitve za upravljanje javnega transporta. Naša programska oprema omogoča operaterjem sledenje dnevnim operacijam, kje so vozila, katera zamujajo, katera so točna, kako so šoferji vozili, kdaj so avtobusi prišli na postajo ...« je pojasnil direktor prodaje v LIT tranzitu Tomaž Račič. Te rešitve nudijo, denimo, v azijskih mestih, kjer je javni transport nujen za normalno življenje. V Hongkongu 60 ali 70 odstotkov prebivalstva uporablja javni transport, je dodal soustanovitelj podjetja in glavni direktor za poslovni razvoj Rado Skender.
DELO TISK
Tudi prve posle so opravili v Aziji, šele nato so se širili po Evropi. Poudarjajo pomembnost uporabniške izkušnje, da točno napovedo prihod javnega transporta. Motivacija evropskih operaterjev za tak produkt je bila precej manjša kot v Aziji, ki je bolj navezana na javni transport. Njihov sistem v Singapurju, denimo, z 98-odstotno zanesljivostjo za naslednje pol ure napove, kdaj bo prišel prevoz in koliko časa bo trajala vožnja. V Evropi se je pozneje okrepilo zavedanje, da ni pomemben samo statični urnik, ampak da ljudje na
V Sloveniji imamo neoptimalne rešitve, ki so drage za vzdrževanje in neuporabne za uporabnike. To vidimo po majhnem številu uporabnikov javnega transporta.
črtujejo pot v trenutnem času in si želijo točnih trenutnih podatkov, da se lahko odločijo, sta pojasnila sogovornika.
Drugi del njihovih storitev je plačevanje v javnem transportu. »Stranka se lahko odloči za kakršenkoli način obračunavanja vozovnice, denimo na prevožen kilometer, cone, na dan, povpraševanje ... Omogočamo vse metode plačevanja vozovnic, denimo gotovino, kreditne kartice, pametne kartice, mobilno plačevanje, z obrazom, osebno izkaznico,« je naštel Račič.
LIT tranzit je dobro leto združen z estonskim Ridangom. To podjetje, ki se prav tako ukvarja z rešitvami za javni transport, je tudi lastnik trzinskega podjetja. Skupaj skupina ustvari 25 milijonov evrov prihodkov in zaposluje nekaj več
DELO SPLET
Validatorji na kijevskih avtobusih kot 180 ljudi, od tega polovico v Sloveniji. V prihodnjih štirih letih nameravajo doseči 100 milijonov evrov prihodkov, tudi s prevzemi in širitvijo v Severno Ameriko, je povedal Skender.
S tehnologijo skrbeli za logistiko med mundialom
Skender je pojasnil, da so na področju upravljanja javnega transporta najbolj ponosni na projekte v Aziji zaradi velikosti flot. Singapur ima na njihovem sistemu 6000 in Hongkong 8000 avtobusov. »Glede kompleksnosti, denimo pri prodaji vozovnic, smo zelo ponosni na projekte med srednjim vzhodom in Evropo. Eden od najtežjih projektov je bil v Bakuju, kjer je dva milijona prebivalcev, a na dan imamo zaradi njihove velike navezanosti na javni transport več kot tri mili
DELO DIGITAL
DELO PREMIUM jone transakcij.« V glavnem mestu Azerbajdžana so postavili sistem za upravljanje in celotno podporo plačevanju v javnem prometu, ki pokriva tako metro kot avtobuse. V enotno platformo so združili 46 operaterjev. »Ponosni smo tudi na projekt v Meki. Celoten javni transport v svetem mestu sloni na naši tehnologiji, čeprav noben od naših inženirjev ni obiskal tega kraja,« je dodal.
Podjetje je vzpostavilo tudi celoten sistem javnega transporta za upravljanje dnevnih operacij in komunikacijo s potniki med nogometnim svetovnim prvenstvom v Katarju. »V Katarju so za to prvenstvo kupili 3000 avtobusov, kar je enormno. Za primerjavo: ljubljanski LPP jih ima 280. Od tega so kupili 800 električnih, kar je ena od največjih, če ne največja flota električnih vozil zunaj Kitajske. Za električna vozila smo razvili celotno podporo za komunikacijo s polnilnicami ter vso logiko, kako naj se vozijo, kdaj se morajo polniti in koliko časa, ali bo baterija zdržala pot. To je produkt, ki ga imajo redka podjetja na svetu, še bolj redka so to naredila v praksi za tako veliko floto. Zelo smo ponosni, da je slovensko znanje uspešno izvedlo tak projekt in da lahko takšne rešitve ponujamo še naprej,« je povedal Račič.