Singapur ima na njihovem sistemu 6000, Hongkong pa 8000 avtobusov.

V ukrajinski prestolnici so sistem za upravljanje javnega prometa vzpostavili leta 2019, med vojno pa še nadgradili, je pojasnil Skender. »Ker je bilo v napadih uničenih veliko prodajnih mest, je do nas prišel Mastercard, ki je odprl sistem, da lahko uporabniki plačajo s katerokoli bančno kartico. To je edini sistem, ki je v vojni tehnološko napredoval. V Ljubljani so objavili javno naročilo za plačevanje s karticami že pred letom, pa še danes to ni mogoče. In ni vojne. V Kijevu lahko kdorkoli s katerokoli priznano bančno kartico plača na celotnem javnem transportu. Ti sistemi delujejo na strežnikih. V Sloveniji bi poslušali, kako to ni varno, kako ne deluje v izrednih razmerah. Sistem deluje v Kijevu. Čeprav so centri konstantno napadani, je sistem stabilen in ni bil zrušen niti za minuto.«

Slovenski javni transport neoptimalen in neuporaben

Kako ocenjujeta slovenski javni promet? »Že zelo dolgo čakamo sprejetje ter postavitev jasne vizije in strategije,« je odgovoril Skender. Po Račičevem mnenju je težava v tem, da je vsak operater in vsaka modalnost zase ločena celota. »Medtem po svetu razumejo javni transport kot pomembno storitev za vse državljane in jim je kristalno jasno, da če si želijo učinkovit ekosistem, morajo dati ponudnike na enotno platformo in enotne standarde, da lahko potniku zagotovijo enotno storitev. V Sloveniji imamo neoptimalne rešitve, ki so drage za vzdrževanje in neuporabne za uporabnike. To vidimo po številu uporabnikov javnega transporta. To ni majhno, ker se Slovenci ne bi hoteli voziti z javnim transportom, ampak ker sistem ne omogoča enostavne uporabe. Marsikje v tujini pa je javni transport pomemben del storitev javnega sektorja, ki ga ljudje z veseljem uporabljajo. Mi bi hoteli s svojim znanjem in izkušnjami pomagati v Sloveniji, če bi na drugi strani obstajal sogovornik, ki bi pripravil to strategijo. Država je vzpostavila agencijo za upravljanje javnega potniškega prometa, kar je velik korak naprej, a stvari se premikajo zelo počasi.«

Skender je kot dober primer urejenosti in tehnološke naprednosti javnega transporta izpostavil Talin. Glavno mesto Estonije je prvo uvedlo možnost plačevanja z osebno izkaznico in ima multimodalni sistem s tramvaji, avtobusi pa tudi drugim največjim ponudnikom mobilnosti na svetu, Boltom. Talin je integriral vse sisteme javnega prevoza in druge mestne storitve, kot so parkirišča, muzeji, galerije ...