Ni še konec, raje se pogovorimo o resni reformi
Svetovna zdravstvena organizacija širjenje covida-19 še vedno obravnava kot izredno stanje javnega zdravja mednarodnega pomena
Tedros Adhanom Ghebreyesus je videti veliko starejši, bolj utrujen in bolj izčrpan kot pred tremi leti. Biti na čelu Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) v letih pandemije, ki je spremenila svet, gospodarstvo, družbo in način dela pa tudi življenja, je očitno zelo težka izkušnja, ki na žalost še ni končana.
Pandemija covida-19 verjetno odhaja in zdaj jo je treba pozorno pospremiti do konca ter upoštevati vse morebitne negativne posledice, a jo je treba še vedno obravnavati kot »izredno stanje javnega zdravja mednarodnega pomena« (PHEIC).
To sporočilo je v ponedeljek objavil generalni direktor WHO Tedros Adhanom Ghebreyesus, pri čemer je povzel ugotovitve štirinajstega zasedanja izrednega odbora za mednarodne zdravstvene regulacije, ki je v petek proučeval pogoje za razglasitev konca pandemije.
Natanko tri leta po tem, ko je bil covid-19 uvrščen v kategorijo PHEIC, kar je bila poteza pred razglasitvijo prve pandemije v 21. stoletju, je svet v boljšem stanju, kot je bil lani na vrhuncu širjenja omikrona, je bilo rečeno na zasedanju članov odbora in strokovnih svetovalcev. Pa vendar so v minulih osmih tednih potrdili več kot 170.000 smrtnih primerov covida-19. Potem ko se je oktobra lani število preminulih na teden zmanjšalo na manj kot 10.000, se je od decembra znova povečalo, in to po odpravi epidemiolo
Tedros Adhanom Ghebreyesus je dejal, da še ni napočil trenutek, ko bi lahko opustili previdnost pri širjenju covida-19. ških ukrepov na Kitajskem. Sredi januarja se je število smrtnih primerov povečalo na 40.000 na teden, pri čemer so jih kar polovico potrdili na Kitajskem, kjer je po vsej verjetnosti preminulih še veliko več.
Poleg tega je v številnih državah popustil nadzor nad virusom, opustili so tudi genetsko sekvenciranje, tako da je zelo težko spremljati tako obstoječe različice kot pojavljanje novih. Preveč je držav, v katerih ni dovolj cepiv, zdravil in sredstev za diagnostiko, vse to pa je nujno za preprečitev hujših oblik bolezni. Ker so zdravstveni sistemi na določenih območjih preobremenjeni zaradi prezgodnje vrnitve gripe in širjenja respiratornega sincicijskega virusa, ki je še posebej nevaren za dojenčke, v WHO menijo, da še ni napočil trenutek, ko bi lahko opustili previdnost. Torej covid-19 ostaja nevarna nalezljiva bolezen, ki lahko usodno ogrozi zdravje ljudi pa tudi zdravstvene sisteme.
Večja previdnost z virusi
V pričakovanju poročila WHO in odločitve voditeljev te organizacije o sedanji krizi se številne države sprašujejo, kaj bi, če bi se končal PHEIC, to pomenilo zanje. Tedros Adhanom Ghebreyesus je že lani jeseni napovedal, da je »na pomolu« konec pandemije, pri čemer je očitno eksplozija okužbe na Kitajskem, ki se je pojavila na prehodu iz lanskega v letošnje leto, preprečila, da bi tudi uradno objavili zmago nad covidom-19. Kljub temu so številne vlade vnaprej napovedale, da celo če bo WHO objavila takšen razglas, same ne bodo ničesar spremenile v delovanju – torej spremljanju virusa, kampanji propagiranja cepljenja in raziskovanju novih različic in sevov.
Poleg vseh negativnih posledic, ki bodo vidne še dolgo po tem, ko bo zadnji človek zbolel za covidom-19, je imela pandemija tudi pozitivne učinke. Eden od najpomembnejših je povečanje previdnosti, kar zadeva viruse, pri katerih obstaja možnost pandemije. Seznam, ki ga ima WHO, je obsežen, na njem je najmanj devet nalezljivih bolezni, ki jih je treba obravnavati kot naslednjo možno pandemijo. Nipah, krimsko-kongovska hemoralgična mrzlica, mrzlica lassa, mrzlica vzhodnoafriškega jarka, zika, ebola in marburg, mers, sars in bolezen X prežijo iz netopirjev, klopov, komarjev in različnih domačih živali. Pri nekaterih od teh nalezljivih bolezni je stopnja smrtnosti 75-odstotna.
Odvisni od prostovoljnih prispevkov
Že covid-19 je pokazal, kako nujna pa tudi kako nemočna je WHO. Na zboleli in umrli v treh letih od začetka širjenja okužbe
• V minulih osmih tednih potrdili več kot 170.000 smrtnih primerov.
• Eksplozija okužbe na Kitajskem je preprečila, da bi razglasili zmago.
Države z največ potrjenimi okužbami v milijonih 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 57. 208.167/mio
• WHO se trenutno spopada s 54 zdravstvenimi krizami po svetu.
2.695/mio
Ker že četrto leto živimo s koronavirusom in v pričakovanju novih pandemij, je očitno, da je takojšnja reforma zdravstva nujna v vseh državah.
ZDA
Indija
Francija
Nemčija
Brazilija
Japonska
Južna Koreja
Italija
Združeno kraljestvo
Rusija zasedanju uprave te organizacije v Ženevi je bilo rečeno, da je več kot jasno, da ta organizacija nima dovolj sredstev, zato so za obdobje 2024–2025 zahtevali proračun v znesku 6,86 milijarde dolarjev, da bi se lahko ta organizacija z naslednjo pandemijo spopadla bolj uspešno in z manj žrtev.
Da bi to dosegli, bi moralo 74 članic organizacije v ta namen prispevati več sredstev, s čimer se avtomatično posega v občutljivo reformo WHO, ki je zdaj v glavnem odvisna od prostovoljnih prispevkov držav članic in zasebnih donatorjev, katerih interesi so v glavnem povezani z določenimi programi.
Za to leto zahteva WHO 2,54 milijarde dolarjev, da bi lahko pomagala na milijone ljudem, ki jih ogrožajo epidemije, povezane s podnebnimi spremembami, kot so poplave v Pakistanu ali pomanjkanje hrane na širšem Afriškem rogu, če od številnih omenimo samo ti dve območji. WHO se trenutno spopada s 54 zdravstvenimi krizami po svetu, od katerih je enajst opredeljenih s »tretjo stopnjo«, kar je najvišja raven, ki zahteva nujno posredovanje.
Covid-19 je jasno pokazal, da je reforma WHO nujna in da jo je treba nemudoma izpeljati. Ker že četrto leto živimo s koronavirusom in v pričakovanju novih pandemij, je očitno, da je takojšnja zdravstvena reforma nujna tudi v vseh državah po svetu.