Ukrajinsko žito jezi kmete na vzhodu EU
Močno povečan uvoz živilskih izdelkov iz napadene države povzroča težave na evropskih kmetijskih trgih
Kmetje na vzhodu EU med Baltskim in Črnim morjem bijejo plat zvona, ker so med vojno njihove trge preplavili proizvodi iz Ukrajine. Takšen položaj povzroča vse več težav, bentijo v najbolj prizadetih državah, ki so v času ruske agresije med najbolj solidarnimi z Ukrajino.
Poljska si, skupaj z Bolgarijo, Češko, Madžarsko, Romunijo in Slovaško, prizadeva, da bi evropska komisija pripravila rešitve za njihov položaj. Pripravili so tudi posebno analizo za včerajšnje zasedanje kmetijskih ministrov EU. Ukrajina je med največjimi svetovnimi proizvajalci pšenice, koruze, ječmena ... Po začetku ruske vojaške agresije 24. februarja lani je bil z zavzetjem več pristanišč in blokado na Črnem morju onemogočen izvoz ukrajinskih žit. To je povzročalo globalne pretrese, najhujše v najrevnejših delih sveta. Eden od ukrepov za zagon izvoza ukrajinskega žita je bila organizacija solidarnostnih poti.
Po poteh, sredi leta organiziranih po cestah, rekah in železniških tirih, so začeli prevažati ukrajinsko žito najprej v EU in nato iz pristanišč naprej v svet. Poleti je začel delovati tudi koridor po Črnem morju. V Bruslju so se konec leta pohvalili, da je bilo zgolj po solidarnostnih poteh prepeljanih tri milijone ton žit. Unija je po začetku vojne z izrednimi trgovinskimi ukrepi tudi za letos odpravila preostale carine in kvote za ukrajinske izdelke. Posledica tega je bila, da je skoraj čez noč skokovito narasel izvoz živil in krmil iz Ukrajine v EU. Šesterica držav piše o dramatični rasti.
Od januarja do novembra se je uvoz koruze iz Ukrajine v države EU ob meji z nekaj tisoč ton povečal na več milijonov ton. Na Poljskem se je uvoz ukrajinske koruze zvišal s 6000 na 1,64 milijona ton. Podobno je ob vzhodni meji EU s pšenico. Ker je del uvoza šel v predelavo, se je zmanjšalo povpraševanje po domačih žitih. Bolgarske proizvajalce je udaril velik uvoz ukrajinskih semen sončnic, saj je bil lani 20-krat večji kot leto prej. Zato so se v času hitro rastočih proizvodnih stroškov cene znižale skoraj za polovico. Še več, 72 odstotkov bolgarskih semen sončnic da ostaja v skladiščih.
Stiske kmetov z vzhoda EU
Tako so kmetovalci z vzhoda EU, ki se že tako spopadajo s številnimi posledicami vojne (višji proizvodni stroški z dragim gorivom, energijo in gnojili), doživeli še en udarec. Hitro se je zvišal tudi uvoz drugih ukrajinskih izdelkov, za katere po novem ni omejitev – od sladkorja, moke in mlečnih izdelkov do perutnine, jabolčnega soka, medu … Zaradi ruskega embarga imajo poljski sadjarji tudi težave z jabolki, saj nimajo več trga zanje. Če bi se uvoz cenejših jabolk iz Ukrajine še povečal, bi bile težave še večje.
»Vse več znamenj je, da povečanje [uvoza iz Ukrajine] lahko povzroči resne težave proizvajalcem v kmetijskem sektorju v EU, če ne bo omejeno,« je zapisala šesterica. Kot ukrep so na zasedanju kmetijskih ministrov včeraj v Bruslju predlagali nadomestilo proizvajalcem, ki so utrpeli škodo s povečanim prilivom ukrajinskih izdelkov. Tudi solidarnostne poti naj bi služile samo temu, da bodo ukrajinski izdelki le v tranzitu prek EU do cilja in ne bodo ostajali na evropskem notranjem trgu.
Po oceni evropskega komisarja za kmetijstvo Janusza Wojciechowskega povečan uvoz iz Ukrajine nima negativnih učinkov za vso EU, povzroča pa regionalne težave. Za pomoč prizadetim bi EU lahko aktivirala krizno rezervo za pomoč ob morebitnih motnjah na trgu. Težave na kmetijskem področju bodo lahko ena od tem vrha EU in Ukrajine konec tedna v Kijevu. Sicer pa je v EU jasno, kdo je glavni krivec za visoke cene. »Inlacija ima ime. To je Vladimir Putin,« je v Bruslju zatrdil nemški minister za kmetijstvo Cem Özdemir.
• Ukrajinski proizvodi so preplavili obmejna območja v EU.
• EU ne bi preprečevala uvoza, temveč bi pomagala kmetom.
• Solidarnostne poti naj bi služile le tranzitu ukrajinskega žita.
Slovenska pobuda za označbo porekla medu
Slovenija se je na zasedanju kmetijskih ministrov EU zavzela za bolj jasno označevanje porekla medu. Ministrica za kmetijstvo Irena Šinko je ob podpori devetnajstih kolegov predlagala, da bi na etiketi morala biti označena vsaka država porekla in njen delež. Po veljavnih pravilih mora biti zgolj navedeno, ali je v izdelku tudi med, ki prihaja iz tretjih držav zunaj EU. Na prodajnih policah so pogosto mešanice medu iz EU in drugih držav, denimo Ukrajine ali Kitajske. Med iz EU ima običajno višjo ceno. Evropska komisija bi zamisel lahko vključila v predlog sprememb direktive o medu.