Ameriško vračanje na bližnjevzhodni sod smodnika
Državni sekretar Blinken v Egiptu in Izraelu Strah pred novo palestinsko intifado in večanjem iranskega vpliva
Krvava vojna v Evropi po ruskem napadu na Ukrajino priteguje svetovno pozornost, a se ta zaradi tega ni ustavil. Izrael je zaostril odnose s Palestinci in Iranom, osumljenim hitrega približevanja jedrski bombi, zato je ameriški zunanji minister Antony Blinken po izraelskem napadu na Dženin ter palestinskem na sinagogo v Vzhodnem Jeruzalemu pohitel v Jeruzalem in Ramalo. Obisk je namenjen tudi večanju vpliva ZDA na strateško in energetsko pomembnem območju.
Ameriški državni sekretar na dnevnem redu bližnjevzhodne turneje po Kairu nima le sestanka z izraelskim premierom Benjaminom Netanjahujem v Jeruzalemu, ampak tudi srečanje z voditeljem palestinske uprave Mahmudom Abasom v Ramali. Nedaven napad izraelskih posebnih vojaških sil na palestinski Dženin, v katerem je bilo devet mrtvih, ter sedem žrtev palestinskega napada na sinagogo v Vzhodnem Jeruzalemu vzbujata strahove pred novo intifado in drugimi zaostritvami, Iran, ki prek Hamasa podpira raketne napade na Izrael, pa po Blinknovi prejšnji oceni galopira naprej z jedrskim programom. Med krutim zatiranjem svojega ljudstva širi vpliv tudi na južnoameriško preddverje ZDA. S sodelovanjem z Venezuelo in nekaterimi drugimi skrajno levimi vladami poskuša premagati ameriške sankcije ter že s tem slabša migrantsko krizo na južni meji z Mehiko.
Ameriški predsednik Joe Biden od nastopa v Beli hiši na svetovnih kriznih žariščih tesno sodeluje z zavezniki in partnerji, a se morda bliža mejam sveta brez odločnega »pax americana«. Po zadnjih govoricah iz Pentagona se ameriško vojaško vodstvo zavzema za oskrbo Ukrajine z lovci F-16, potem ko so pri tankih premagali nemško popuščanje ( appeasement) Rusiji. Bela hiša še okleva, a se v Washingtonu vse bolj zavedajo meja mirnega sožitja z napadalnimi avtokrati. Zgodovina ne bo pozabila, da se je ruski predsednik Vladimir Putin odločil za napad po katastrofalno izvedenem ameriškem umiku iz Afganistana.
Vojna v Ukrajini vpliva tudi na druga krizna žarišča. Kitajska s kazanjem vojaških mišic blizu Taj
• Državni sekretar Antony Blinken v Kairu, Jeruzalemu in Ramali.
• Strahovi pred iransko jedrsko bombo in vplivom v Ukrajini ter drugod.
• Potenciali sunitske naveze proti šiitski islamski diktaturi.
Morebitna iranska jedrska bomba bi že s svojim obstojem razstrelila politična razmerja.
vana nakazuje nevarnost soočenja vojaških in gospodarskih svetovnih supersil, na Bližnjem vzhodu, kjer je te dni ameriški državni sekretar Blinken, pa se krepi vpliv iranske islamske diktature. Morebitna iranska jedrska bomba bi že s svojim obstojem razstrelila politična razmerja po zgodovinskem obisku egiptovskega predsednika Anvarja el Sadata v Izraelu pred skoraj petimi desetletji, zato demokratska Bela hiša veleposlaništva ni vrnila v manj sporen Tel Aviv. S tem vsaj delno nadaljuje odločno podporo Izraelu prejšnjega republikanskega predsednika Donalda Trumpa.
Največji skupni manevri
To se kaže tudi v sedanjem občutljivem položaju po napadu izraelskih vojaških specialcev na palestinske militante v Dženinu. Izraelska vlada je podčrtala nujnost napada s prenosnimi raketami z odločitvijo, da niso mogli čakati niti na noč, izvedli so ga sredi belega dneva. Že naslednji dan je domnevno trinajstletni palestinski strelec ubijal blizu sinagoge v Vzhodnem Jeruzalemu in izraelska vojaška letala so odgovorila na raketne napade s palestinskih ozemelj. Blinken se je v Jeruzalemu znova zavzel za rešitev dveh držav, predsednik Biden pa je premieru Netanjahuju že prej zagotovil »vsa primerna sredstva podpore«.
Ameriški in izraelski vojaki so minuli teden izvedli tudi največje vojaške manevre doslej ter s sodelovanjem letalonosilke George H. W. Bush tako Iranu kot njegovim vazalom pokazali odločenost, da vojna v Ukrajini ne bo omajala podpore bližnjevzhodnim zaveznikom. Bidnova administracija se je tudi na Bližnjem vzhodu spravila v nelagoden položaj, v katerem so njene akcije za nekatere preveč, za druge premalo. Sodelovanja z Netanjahujem kljub nasprotovanju velikega dela ameriške levice ne gre podcenjevati, kritiki na desnici pa verjamejo, da si Iran pod Bidnovim predhodnikom Donaldom Trumpom ne bi upal tako samozavestno nastopati v bližnji in daljni soseščini.
Iranski droni poleg tega pomembno krepijo ruske sile v Ukrajini, morebitna islamistična jedrska bomba pa bi zavrtela spiralo območnega in drugega oboroževanja. Na pravkar končanih ameriško-izraelskih manevrih so med drugim vadili izraelsko uporabo ameriških letal za polnjenje goriva, ki bi močno olajšala morebiten letalski napad na iranske cilje. Zavračanje šiitske diktature lahko demokratski Beli hiši pomaga tudi pri krepitvi odnosov s sunitskima Turčijo, katere vpliv se prav tako veča v Ukrajini in drugje na območju, ter Savdsko Arabijo, ki bi jo Biden potreboval na svoji strani že zaradi svoje nespametne energetske politike.