Precej spremenjeni zakon z izzivi za trgovce
Več vsebine na garancijskih listih – Regresna pravica prodajalca do predhodnega podjetja v dobavni verigi
V praksi je zaživel lani jeseni sprejeti novi zakon o varstvu potrošnikov, ki prinaša pomembne spremembe tako za potrošnike kot za trgovce, tudi na področju jamstev in stvarnih napak. Je tudi odziv na spremenjene potrošniške navade in digitalizacijo.
Novi zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot-1) v slovenski pravni red vnaša tri področne evropske direktive, s čimer bo zagotovljeno poenotenje ravni varstva potrošnikov v državah EU, in vključuje področja, ki so bila do zdaj v naši zakonodaji opredeljena tudi v zakonu o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami. Novosti so obsežne in tudi od trgovcev zahtevajo veliko prilagoditev, poudarjajo v Trgovski zbornici Slovenije (TZS).
Uveljavljanje stvarnih napak
Pomembna novost se nanaša na uveljavljanje stvarne napake oziroma neskladnosti blaga. Potrošnik ne more več prosto izbirati, ali bo zahteval popravilo, menjavo izdelka, sorazmerno znižanje ali vračilo celotne kupnine, ampak zakonodaja predvideva vrstni red (hierarhijo) pri uveljavljanju pravic. In sicer najprej lahko zahteva popravilo ali zamenjavo blaga v 30 dneh oziroma v nekaterih primerih v 45 dneh, če trgovec tega ne izpolni, pa lahko uveljavlja možnost znižanja kupnine ali odstopa od pogodbe. Potrošnik od pogodbe lahko odstopi takoj, če se neskladnost pojavi v manj kot 30 dneh od dobave blaga, od nje pa ne more odstopiti, če je neskladnost zgolj neznatna. Domneva, da je neskladnost blaga obstajala že v času dobave, razen če prodajalec dokaže drugače, ZVPot-1 podaljšuje iz šestih mesecev na leto dni.
TZS kot eno večjih novosti v ureditvi poudarjajo uvedbo regresne pravice prodajalca. To lahko uveljavlja do predhodnega podjetja v dobavni verigi, in to potem, ko je izpolnil jamčevalni zahtevek potrošnika.
»TZS je v času zakonodajnega postopka predlagala več dopolnitev in rešitev, ki morajo biti tudi izvedljive v praksi, cilj pa je bil jasnejša in sodobna ureditev, ki mora slediti aktualnim razmeram ter razvojnim trendom v dejavnosti. Številni predlogi in pripombe TZS so bile upoštevane in vključene v končno besedilo zakona. Ena teh je odprava obveznosti, da je podjetje na potrošnikovo zahtevo dolžno blago posebej zaviti, kar predvsem s trajnostnega in okoljskega vidika ni smotrno. Pomembne so tudi določbe, vezane na dopustnost posebnih prodajnih pogojev, ki jih podjetje lahko ponudi za določeno blago ali določene skupine potrošnikov. Na področju spletne trgovine je bilo treba urediti področje dostave blaga v fleksibilnejšo, saj je zakonodaja do zdaj predvidevala zgolj dostavo na dom ali na drugi kraj,« so navedli v zbornici.
Garancije po novem
Novi zakon ohranja slovensko posebnost – institut obveznega enoletnega jamstva za brezhibno delovanje. Nanaša pa se samo na določene vrste blaga, navedene v pravilniku o blagu, posebej pa je treba poudariti, da se ta pravilnik ne uporablja za rabljeno blago. Zakon poleg obvezne in prostovoljne garancije po novem uvaja tržno garancijo trajnosti, izdelki, dani na trg po uveljavitvi zakona, 26. januarja, morajo biti opremljeni z garancijskimi listi, ki morajo vsebovati dodatne vsebine.
»Trgovce s tehničnim blagom čakajo precejšnji izzivi priprave oziroma opremljanja izdelkov z novimi garancijskimi listi, kar je posebnost slovenske ureditve v primerjavi s pravnimi podlagami in praksami v EU,« so poudarili v TZS. V sodelovanju z ministrstvom za gospodarstvo so zanje izvedli delavnico, na kateri so obravnavali zakonodajne novosti, vključno s spremembami na področju prodaje na daljavo, ter novosti v zvezi z blagom z digitalnimi elementi, kot so pametne ure, telefoni, televizije. Pisni odgovori na vprašanja trgovcev, ki so se pojavila na delavnici, so na voljo tudi na članskih spletnih straneh zbornice.
Označevanje znižanih cen
»Veliko spremembo trgovcem prinaša nova ureditev označevanja cen pri znižanjih, s čimer se v slovenski pravni red prenašajo določbe evropske zakonodaje. Ne glede na direktivo EU so ureditve po posameznih državah na tem področju zelo različne, zato se bo razprava o tem nadaljevala tudi na evropski ravni,« pričakujejo na TZS.
• Potrošnik lahko najprej zahteva popravilo ali menjavo neskladnega izdelka.
• Zakon uvaja nova pravila za označevanje cen pri znižanjih.
• Institut obvezne enoletne garancije za brezhibno delovanje ostaja.
Za vse prodajne pogodbe, sklenjene pred 26. januarjem 2023, veljajo določbe starega zakona.
Po novem mora podjetje pri znižanju cene blaga označiti z znižano in prejšnjo ceno. To pa je tista najnižja cena, ki jo je podjetje uporabljalo v zadnjih 30 dneh pred znižanjem. Drugačna je ureditev v primeru hitro pokvarljivega blaga ter blaga pred potekom roka uporabnosti, določena odstopanja od splošnega pravila so mogoča tudi v primerih neprekinjenega postopnega zniževanja cene ter novosti v ponudbi. Na zbornici poudarjajo, da bo izvajanje novosti pri prodaji po znižanih cenah zelo zahtevno za podjetja, predvsem z vidika velikih administrativnih in stroškovnih obremenitev.
Zakonodajalec je pri pripravi zakonodaje upošteval številne predloge, ki so jih oblikovali v okviru zborničnih delovnih skupin, pojavljajo pa se še vprašanje trgovcev, predvsem z vidika implementacije v praksi. Odgovore nanje zbornica v sodelovanju s pristojnim ministrstvom in zunanjimi strokovnjaki poskuša razjasniti na strokovnih usposabljanjih, ki jih organizira za člane. Zanimanje je zelo veliko, razpisani termini se zelo hitro polnijo. »Gre za eno ključnih področij za trgovinsko dejavnost, zato bomo nadaljevali ciljno usmerjena usposabljanja pod okriljem Akademije TZS, člani pa naj skrbno spremljajo tudi zbornično spletno stran ter glasilo T-Informacije,« pozivajo v TZS. Na akademiji ponujajo izobraževanja še na drugih področjih, kot so vsebine digitalnega marketinga in brezplačne delovnopravne klepetalnice. Programe napovedanih seminarjev in izobraževanj objavljajo na spletni strani TZS.
Trendi varstva potrošnikov
EU je na področju varstva potrošnikov zelo aktivna, v novih zakonodajnih predlogih TZS pričakuje poglobljen okoljski in trajnostni vidik. Evropska komisija je lani predstavila predlog direktive za krepitev vloge potrošnikov za zeleni prehod z boljšim varstvom pred nepoštenimi praksami in boljšim obveščanjem. Poudarja pomen dobro informiranega potrošnika, ki sprejema prave odločitve še pred njegovim nakupom, kar naj bi pripomoglo k bolj trajnostni potrošnji ter krožnemu in zelenemu gospodarstvu.