Ureditev razmerij za nov zagon
Družbi naj bi bili odslej povsem enakopravni, z navzkrižnim 15-odstotnim deležem
Kot je znano, je Renault v Nissan lastniško vstopil leta 1999, ko je bilo japonsko podjetje v hudih finančnih težavah in pred propadom. Nissan je prestrukturiral takratni Renaultov prvi finančnik Carlos Ghosn, ki je to počel ekspresno (število zaposlenih so zmanjšali za 21.000) in si v podjetniškem svetu pridobil vzdevek »Le Cost Killer«. Kasneje je Ghosn postal šef celotne zveze in z leti eden najvplivnejših avtomobilskih direktorjev na svetu.
Tako imenovana aliansa je bila nato vsaj po številkah uspešna, čeprav se je po tem, ko je bil Nissan že dolgo postavljen na noge, včasih omenjalo, da ta s svojim dobičkom pokrije kakšno slabše Renaultovo leto. Leta 2018 so pod okrilje vzeli še manjši Mitsubishi, na trenutke je že kazalo, da gre za največjo avtomobilsko korporacijo na svetu.
Potem se je leta 2018 zgodil potres, ko so na Japonskem Carlosa Ghosna aretirali z očitkom hudega finančnega okoriščanja. Kasneje je spektakularno pobegnil v Libanon, svojo rodno deželo, in je tam odtlej vselej ponavljal, da so se ga lotili, ker je hotel, da bi bila Renault in Nissan še tesneje povezana. Bilo je očitno, da je večji trn v peti japonskemu delu.
Največja znova Toyota
Zveza Renault-Nissan se je pred leti z dodatkom Mitsubishija vzdignila čisto na vrh svetovne prodaje po količini dobavljenih avtomobilov. Zdaj so kar precej daleč od vrha, ki ga je lani tretjič zapored zasedla korporacija Toyota (znamke Toyota, Lexus, Daihatsu, Hino). Skupaj je skupina Toyota prodala 10,5 milijona vozil, kar je bilo podobno kot leto prej. Na drugem mestu je bil nekoč vodilni koncern, ki je lani prodal 8,3 milijona vozil, sedem odstotkov manj kot leta 2021. Toyoti je predlansko raven uspelo doseči predvsem z dobro prodajo v Aziji. V njihovi skupni številki je bilo 2,7 milijona elektrificiranih vozil, med katerimi je bila velika večina bencinsko-električnih hibridov, povsem električnih vozil je Toyota prodala malo.
Kakorkoli, po tistem sta imeli obe podjetji nekaj poslovno hudo rdečih let, kar je še okrepila virusna kriza. Renaultu je morala leta 2020 premostitveno posojilo zagotoviti kar francoska država, ki ima v podjetju manjši delež. Pod vodstvom novega direktorja Luce de Mea je prodal marsikaj (na primer trgovsko dejavnost zunaj največjih trgov) in se začel preusmerjati k izdelkom z višjo maržo. De Meo ponavlja, da se, drugače kot v preteklosti, ko je bila zadnje najpomembnejša količina, zdaj ukvarjajo z donosnostjo.
Zadnji dve leti poskušajo tudi z Nissanom, ki ga od leta 2019 vodi izvršni direktor Makoto Učida, stvari urediti na novo, a je do danes vse teklo zelo počasi. Hkrati je tudi Renault uvedel lastne organizacijske spremembe, predvsem bo imel posebni enoti za električne (Ampere) in klasično-hibridne (Horse) pogone. V prvo so doslej pritegnili tehnološko družbo Qualcomm, v drugo vse močnejšo kitajsko korporacijo Geely.
Ob sedanji izenačitvi razmerij med Nissanom in Renaultom je bilo objavljeno, da bo tudi Nissan vložil v enoto Ampere, cilj je, da postane strateški partner, a o tem, kolikšen naj bi bil ta delež, za zdaj ne govorijo. Renault in Nissan naj bi po ureditvi razmerij začela tudi pet skupnih mednarodnih projektov, v Južni Ameriki, Aziji in Evropi, nanašali naj bi se na prodajo, tehniko in vozila. Več podrobnosti naj bi razkrili 6. februarja v Londonu.