one ralj v pri i ana njega pogle a na slovens o in evrops o go ovino
V Znanstveno-raziskovalnem središču (ZRS) Koper v začetku letošnjega leta zaključujemo več kot desetletno raziskavo povezav med likovno ustvarjalnostjo ekspresionističnega slikarja Toneta Kralja ter njej sočasno slovensko in evropsko zgodovino.
Rezultate te raziskave lahko strnjeno povzamemo s pogledom v seznam znanstvenih objav, katerih namen je bil predstaviti slikarjevo likovno govorico upora proti fašizmu in nacizmu slovenski in evropski, zgodovinarski in širši javnosti. Poleg vrste člankov v mednarodnih in domačih znanstvenih revijah Kraljevo likovno subverzijo fašizma danes svetu predstavljajo tudi monograije v štirih evropskih jezikih, in sicer v slovenščini, angleščini, italijanščini in nemščini; prve tri so izšle v preteklih nekaj letih, nemška je v tisku.
V okviru objav raziskovalnih rezultatov ZRS Koper o zgodovinskem in likovnem fenomenu Kraljevega slikarstva je nastal tudi celovečerni dokumentarni ilm kot nadgradnja predhodnih raziskav in obenem njihov sintetični zaključek.
Rezultati raziskav, članki, monograije in soustvarjanje dokumentarnega ilma so delo raziskovalca prof. dr. Egona Pelikana, zaposlenega v ZRS Koper. Prva študija o fenomenu slikarja Toneta Kralja na Primorskem, Tone Kralj in prostor meje, je izšla v knjižni obliki leta 2016 v slovenščini pri Cankarjevi založbi v Ljubljani. Zanjo je avtor prejel Zoisovo nagrado. Prodanih je bilo več kot tisoč petsto izvodov monograije, kar je, glede na povprečne naklade zgodovinopisnih monograij v slovenščini, upoštevanja vreden dokaz o velikem zanimanju tako primorske kot vseslovenske najširše javnosti za zgodovino njenega obmejnega prostora in fenomen Kraljeve nacionalnouporniške likovne subverzije etnocidnih režimskih politik v tem prostoru.
Naslednja monograija, Hitler and Mussolini in Churches, je v več kot podvojenem obsegu izšla leta 2020 pri eni najuglednejših svetovnih znanstvenih založb, Peter Lang v Oxfordu. Tudi za to publikacijo je v tujini zanimanje veliko, saj govori o antifašizmu v cerkveni umetnosti, kar je prav posebna novost v seriji novejših raziskav o antifašizmu, ki trenutno izhajajo v Evropi in drugod po svetu in obravnavajo antifašizem z novih in zelo različnih zornih kotov: od antifašizma v glasbi ali ilmu prek vloge žensk znotraj antifašističnih gibanj, drugih različnih družbenih skupin, intelektualnih skupnosti ali posameznikov do npr. izrazov antifašizma v še neraziskanem deležu časopisja ali književnosti itn.
Angleški monograiji je sledila monograija v italijanščini, Tone Kralj e il territorio di conine – La demarcazione ideologica lungo il conine italo-sloveno: arte, movimento cattolico, fascismo e irredentismo sloveno. Izšla je v založništvu zgodovinopisnega inštituta v Trstu (Istituto Provinciale per la Storia del Movimento di Liberazione e dell' Età Contemporanea).
S to izdajo so s fenomenom antifašistične likovne ustvarjalnosti Toneta Kralja seznanili in s posameznimi predstavitvami še naprej seznanjajo italijansko zgodovinopisno stroko in širšo publiko. Naslednja monograija, v nemškem jeziku, pa je, kot rečeno, v tisku pri Celovški Mohorjevi družbi.
Film o življenju in delu ekspresionista Toneta Kralja
Celovečerni dokumentarni ilm je nastajal več kot leto in je trenutno v sklepni fazi montaže. Premiera bo torej v kratkem. Film prikazuje življenje in delo ter v tem kontekstu nastanek tega evropskega in svetovnega fenomena, kakor lahko opredelimo opus cerkvenih poslikav slovenskega ekspresionista Toneta Kralja, s katerim je slikar zaznamoval in »označil« obmejni slovenski etnični prostor od Svetih Višarij do
Trsta. V svojih poslikavah je tako rekoč zarisal edinstven »slovenski limes«, ki pa ga ni vzpostavilo orožje, temveč umetnost, in to ne kakršna koli, temveč cerkvena. Film o slikarju je nastal v koprodukciji ZRS Koper (prof. dr. Egon Pelikan) in Kina Svečina (Marko Radmilovič).
Tematsko jedro ilma je prikaz Kraljevega »slikanja političnega programa« in dolge vrste »političnih komentarjev«, ki si jih je slikar vedno znova privoščil izraziti v svoji likovni govorici, ne glede na nevarnost teh izzivanj. Celotna raziskava in ilm kot njena nadgradnja in zaključek tako odgovarjata na vrsto vprašanj:
Je torej mogoče naslikati politični, idejni in ideološki program? Je mogoče to narediti s pomočjo cerkvenih poslikav ali v delih z versko vsebino? Je mogoče naslikati etnično mejo, ne da bi kdor koli od vsakokratnih oblastnikov to sploh opazil? Naslikati jo tako, da je ni prepoznala niti tako represivna in policijsko učinkovita država, kot je bila Italija v času fašizma? Je znotraj cerkvenih poslikav res mogoča subverzija fašizma, ne da bi kdor koli to naznanil oblastem?
Seveda pa ilm odgovarja tudi na biografsko vprašanje, kdo je bil človek, ki si je pod fašizmom, nacizmom in stalinizmom drznil tvegati življenje zato, da nam je zapustil enkraten fenomen dolge vrste »sporočil v steklenici«, dolge vrste likovnih subverzij fašizma, ki jih kot celoto razkrivamo šele danes.
Kot da bi slikal – zapisoval – pod naslovom »Moje mnenje o položaju« (če tu parafraziramo pronicljiva medvojna opazovanja kakega Lojzeta Udeta), se je slikar Tone Kralj dejansko vedno znova odzival na dogajanje na Primorskem ter v širšem slovenskem in evropskem prostoru. V svojih programskih slikah se namreč opredeljuje do vsega tedaj zgodovinsko najaktualnejšega: do programa Zedinjene Slovenije, do fašistične represije na Primorskem, do vprašanja državljanske vojne v Ljubljanski pokrajini, do nemške zasedbe v času Operacijske cone Jadransko primorje, do divjanja pripadnikov enot Odilla Globočnika v primorskem prostoru ter vse do osvoboditve in nato do težkih časov, ki so sledili za primorsko duhovščino in krščanske socialce. Ob tem velja poudariti, da Tone Kralj pod režimi in med vojno slika »in loco«, med »rastrellamenti«, požiganjem vasi in streljanjem talcev, ofenzivami … Nikakor ne slika s časovne ali geografske distance.
Pri tem se ni ustavljal ne pred smešenjem Mussolinija ali Hitlerja in drugih simbolov fašističnih oblasti, ki jih je vedno znova umeščal v skrito govorico cerkvenih poslikav, ne pred razmerami povojnega časa, ko si je prav tako privoščil tudi Tita in njegovo soprogo Jovanko Broz in kritiko totalitarizma v socialistični Jugoslaviji.
Tako ilmski projekt kot tudi druge omenjene objave rezultatov so nastali na Inštitutu za zgodovinske študije ZRS Koper ob velikem razumevanju vodstva ZRS Koper glede potrebe po tovrstnih raziskavah primorskega obmejnega prostora ter posledično zavedanja o pomenu distribucije raziskovalnih rezultatov, ki naj služijo širjenju védenja o obmejnih fenomenih na Primorskem v slovenski in mednarodni znanstveni in širši družbeni sferi.