Digitalne tehnologije: nova priložnost a po a ljene a ijs e ir e v loveniji
Slovenski muzeji hranijo vrsto zbirk predmetov iz Vzhodne Azije, ki so jih k nam prinesli popotniki, pomorščaki, misijonarji ali trgovci. Čeprav so nekatere od njih izjemne tudi v svetovnem merilu, med posameznimi predmeti pa lahko najdemo številne unikatne in dragocene izdelke, je velika večina teh zbirk shranjena v muzejskih depojih in skrita pred očmi javnosti. S tem in sorodnimi izzivi pri raziskovanju azijskih zbirk v Sloveniji se že peto leto ukvarja projektna skupina VAZ ( Vzhodnoazijske zbirke v Sloveniji), ki poleg multidisciplinarne ekipe raziskovalcev s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Znanstveno-raziskovalnega središča Koper vključuje še posamezne raziskovalce iz tistih slovenskih muzejev, ki hranijo azijske zbirke. Pomemben del projektne raziskave je tudi spletna stran, ki vključuje bazo vzhodnoazijskih predmetov v Sloveniji s podrobnimi opisi, fotograijami in njihovo zgodovino.
Med največjimi izzivi na področju azijskih zbirk v Sloveniji je zagotovo zbirka mornariškega častnika Ivana Skuška ml. v Slovenskem etnografskem muzeju. Skušek je med šestletnim bivanjem v Pekingu (1914–1920) zbral okrog petsto različnih kitajskih, japonskih in korejskih predmetov. Zbirka ni izjemna le po obsegu in raznolikosti, v evropskem merilu izstopa predvsem po mojstrsko izdelanih kosih pohištva, ki po velikosti in kakovosti kažejo, da so med njimi predmeti cesarske provenience. Skušek je z ženo, Japonko Tsuneko Kawase Kondō, načrtoval, da bi po vrnitvi v domovino predmete razstavil v azijskem muzeju, žal pa se načrti niso nikoli uresničili.
Prav ti kosi pohištva, ki razen ob redkih priložnostih javnosti niso bili dostopni že vse od zaprtja muzeja na gradu Goričane, so bili izhodišče za bilateralni raziskovalni projekt »Uporaba novih tehnologij pri predstavitvi vzhodnoazijskih zbirk v slovenskih muzejih«, pri katerem sta sodelovala Znanstveno-raziskovalno središče Koper in Tehniška univerza v Gradcu, vodila pa sta ga dr. Helena Motoh (ZRS Koper) in dr. Gerald Kozicz ( TU Graz). Zasnovan je bil kot pilotna študija, ki naj bi pokazala, kako je mogoče z digitalnimi tehnologijami predstaviti in raziskovati azijske predmete v muzejskih zbirkah. Jedro projekta so bili poskusi 3D-modeliranja nekaterih zahtevnejših predmetov: ogromnega trimetrskega rezljanega okvirja za ogledalo, lesenih okrasnih sten in makete kitajske hiše. Pri okvirju za ogledalo je bil največji izziv, kako izdelati digitalni model kompleksnega rezbarjenega podstavka ter to nato predstaviti v virtualni resničnosti. To namreč omogoči, da si ta izjemni predmet, ki ga je sicer težko razstaviti, opazovalec digitalnega modela lahko ogleda v virtualnem okolju, pri tem pa ne ostane prikrajšan za detajle. Lesene okrasne stene, ki jih muzej hrani v razstavljeni obliki, v koščkih, so bile drugačen izziv. Izdelava 3D-modelov v kombinaciji s tehničnimi risbami posameznih delov namreč lahko pomaga pri virtualnem – nato pa tudi pri dejanskem – sestavljanju tisočev koščkov, ki tvorijo izrezljano mrežo okrasne stene.
Morda najbolj zanimiv primer, ki so se ga raziskovalci lotili v pilotni študiji, pa je bila lesena maketa kitajske hiše. Model, ki je najverjetneje služil kot učni pripomoček za tesarske in gradbene vajence, namreč prikazuje izjemno zapleten sistem lesene stavbne in strešne konstrukcije, ki temelji na sestavljanju lesenih komponent brez žebljev ali drugih kovinskih delov. 3D-modeliranje je v tem primeru omogočilo ne le predstavitev tega muzejskega predmeta, ampak tudi analizo tega doslej neraziskanega tradicionalnega tipa lesene konstrukcije. To dobro kaže, da pomen digitalne tehnologije ni več le v tem, da zagotavlja orodje za predstavljanje muzejskih predmetov, ampak je tudi nepogrešljivo orodje za njihovo poglobljeno raziskovanje.
Center za azijske študije pri ZRS Koper je bil ustanovljen z namenom, da bi postal središče za sodelovanje z akademskimi institucijami in programi v državah Azije. Ponuja regionalno platformo za raziskovanje, mreženje in izobraževanje. Raziskovalcem pomaga pri delu z ustanovami v Aziji, hkrati pa sodeluje tudi z raziskovalci, ki se pri svojem delu srečujejo s tematikami, povezanimi z Azijo, ter jim pomaga pri vzpostavljanju primernih povezav in okolij za svoje raziskovalno delo.
Več o projektu VAZ na: https://vazcollections.si/