Tam nekje čez prepovedano mavrico
Kulturni boj proti netradicionalnemu spolnemu razvratu – Moralna cenzura tudi za knjige in serije
Mednarodni gledališki festival Mavrica iz St. Peterburga je zaradi zakona o prepovedi propagiranja netradicionalnih odnosov med naravnima spoloma po 23 letih delovanja spremenil ime. V Omsku pa oblasti nasprotujejo temu, da bi na ograje ob reki Irtiš postavili raznobarvne kipce golobov, ker preveč spominjajo na simbole predstavnikov skupnosti LGBTQI+.
Aleksander Hinštejn, predsednik dumskega odbora za informacijsko politiko, informacijske tehnologije in povezave, je v zapisu na svojem družbenem omrežju voditelje gledališkega festivala pomiril, da »naši zakoni nikakor ne prepovedujejo in ne odpravljajo mavrice«. »Pod enim pogojem: če je upodobljena klasična mavrica v sedmih barvah, ne pa 'kastrirani' simbol gibanja LGBT, na katerem ni modre barve,« je pojasnil politik, ki je konec lanskega leta spisal posodobljeni zakon o prepovedi populariziranja netradicionalnih spolnih praks. Prej je zakonodaja prepovedovala širjenje gejevske, lezbične, transseksualne in »kvir« propagande le med mladoletniki, 24. novembra pa je parlament sprejel dopolnjeni zakon, ki ga je decembra podpisal tudi ruski predsednik Vladimir Putin, ta pa je pred tovrstno propagando zaščitil celotno prebivalstvo.
Seznam prepovedanih
Še preden je novi zakon začel veljati, se je začela samocenzura. Dan po tem, ko je bil sprejet v dumi, so iz spletne prodajalne knjig Labirint sporočili, da so že zaustavili prodajo nekaterih izdelkov, za katere so se po »opravljeni analizi« njihove vsebine odločili, da niso v skladu z novo rusko zakonodajo. Katere knjige so izločili iz prodaje, niso sporočili, novinarji pa so ugotovili, da so z njihovih »knjižnih polic« izginila dela, kakor je roman Lišček, za katerega je ameriška pisateljica Donna Tart pred devetimi leti prejela Pulitzerjevo nagrado, uspešnica Malo življenje ameriške avtorice Hanye Yanagihare in zgodba o ljubezni dveh mladeničev Poletje v pionirski kravati Jelene Malisove in Katerine Silvanove. Čeprav je založba Popkorn buks, ki je izdala to knjigo, že konec novembra prenehala prodajati vse publikacije, ki so povezane z gibanjem LGBTQI+, so proti njej na začetku leta sprožili postopek zaradi nezakonite spolne propagande.
Decembra so se v medijih pojavile tudi prve informacije, da so knjige, ki bi lahko bile sporne, že umaknili s polic številnih ruskih knjižnic. Na seznamu prepovedanih avtorjev so se poleg teh, ki domnevno širijo propagando netradicionalnih odnosov med spoli, znašli tudi tisti, ki so se drznili nastopiti proti ruski »posebni vojaški operaciji« v Ukrajini. Še preden je na začetku decembra začel veljati novi zakon o »tujih agentih«, so iz izložb knjigarn umaknili dela priljubljenega avtorja Borisa Akunina, ki je ostro obsodil vojno proti Ukrajini, svoji domovini pa napovedal, da doživlja zadnje poglavje svoje zgodovine. Podobno usodo so doživela tudi dela avtorjev, kakor so Dmitrij Gluhovski, Dmitrij Bikov in ustanovitelj legendarne rokovske skupine Mašina Vremeni Andrej Makarevič, ki so vsi razglašeni za »tuje agente«.
Moralna cenzura je doletela tudi ruske ljubitelje tujih televizijskih nadaljevank. V podjetju Amediateka, ki ima ekskluzivno pravico za predvajanje oddaj ameriške HBO, so konec prejšnjega leta iz zadnje serije nadaljevanke Beli lotus izrezali spolne odnose med moškima ter prizore, v katerih junakinji zgolj govorita o morebitnih skupnih spolnih dogodivščinah, besedo gej pa so prevedli v moški. Pred kratkim so se gledalci pritožili, da so jim »olepšali« tudi dialoge v nanizanki Seks v mestu, ki so jo dali na program šele pred kratkim. V eni oddaji so besedo gej prevedli v mladenič, v drugi pa so izrezali prizor, v katerem junakinja govori, da ni lezbijka. V obeh primerih je zgodba izgubila smisel.