Kako lahko v starosti čim dlje ostanemo samostojni?

Dr. Katarina Galof, predstojnica oddelka za delovno terapijo, Zdravstvena fakulteta

Kateri so v starosti glavni izzivi za samostojno življenje?

Družbeni izzivi samostojnega življenja v starosti so dolgoživost družbe in kakovost življenja, trg dela in upokojevanje, zdravo in varno življenje, vključenost v družbo ter oblikovanje okolja za aktivno starost. Osebni izzivi pa so skrb za lastno zdravje in skrb, kako tudi v starosti ostati aktiven in se vključevati v nam ljube oziroma pomembne dejavnosti. Pri tem pa ne smemo pozabiti tudi na izziv, ki ga prinaša medgeneracijsko sodelovanje, ko je tradicionalnih razširjenih družin v družbi vse manj. Žal se v današnji družbi starost vse prepogosto predstavlja kot breme družbe in vse premalokrat kot zaklad znanja, izkušenj in modrosti, kar je tudi svojevrsten izziv za družbeno mišljenje.

Kako omogočiti kakovostno in varno bivanje v domačem bivalnem okolju?

Omogočanje življenja v domačem bivalnem okolju je želja vsakogar. Razvoj družbe je, zgodovinsko gledano, narekoval tudi razvoj in gradnjo različnih bivališč. Dom, ki predstavlja neko varnost, naj omogoča tudi človeka vredno življenje. Pri tem ne smemo pozabiti, da je družbo treba informirati o pomembnosti ureditve bivalnega okolja brez ovir in ob tem upoštevati tudi socialno-ekonomski položaj posameznikov. Omogočanje predstavitev, deljenje informacij in ozaveščanje o nevarnostih, ki vplivajo na kakovost življenja v domačem bivalnem okolju, je treba vključiti v čim več medijev, ki dosežejo raznovrstno publiko. Napačno je razmišljanje, da je treba o primerni ureditvi bivalnega okolja razmišljati zgolj v starosti. V vseh obdobjih je pomembno razmišljati o univerzalnem oblikovanju in gradnji, ki je primerna za vsa starostna obdobja.

Kako ocenjujete dostopnost informacij in poznavanje virov moči v lokalnem okolju v Sloveniji?

Dostopnost informacij in poznavanje virov moči v lokalnih okoljih po Sloveniji gresta v pravo smer. Vse več je v lokalnih okoljih projektov in delovanja najrazličnejših društev, ki z različnih vidikov obravnavajo in nagovarjajo prebivalstvo vseh starostnih skupin in skušajo reševati pereča lokalna vprašanja in težave. Izjemno pomembno je, da se ohranja širjenje informacij na lokalno oziroma krajevno ustaljen način, da novi digitalni mediji ne zamenjujejo pisnih medijev, temveč jih dopolnjujejo, saj s tem širimo krog potencialnih prejemnikov novic in informacij ter krepimo vire moči na lokalni ravni.

Kje so pri tem največje težave in kako jih rešiti?

Največje težave so v nas samih. Težko si priznamo, da potrebujemo pomoč ali da česa ne zmoremo. V tem obdobju nemoči prepogosto vztrajamo dolgo, včasih celo predolgo. In še na nekaj ne smemo pozabiti, na odnose, ki jih imamo s skupnostjo in sosedi. Tudi ti se spreminjajo.

Kje lahko starejši pri tem poiščejo pomoč?

Starejši najpogosteje poiščejo pomoč pri nekom, ki mu zaupajo, ni pa nujno, da je to njihov bližnji ali daljni sorodnik. Vse pogosteje so to ljudje iz njihove okolice, ki so jim ljubi oziroma dragi, ker so z njimi vzpostavili pristne prijateljske odnose. Seveda se po pomoč obračajo tudi na vladne in nevladne organizacije, formalne in neformalne vire v svoji lokalni skupnosti. Bistveno je, da najdejo človeka, ki mu zaupajo in jim je pripravljen pomagati, jih informirati ali ustrezno napotiti dalje.

Andreja Žibret Ifko