Hitrost je včasih slab zakonodajalec
Parlamentarna zakonodajnopravna služba raztrgala predlog zakona, ki bi sodnikom in tožilcem prinesel 600 evrov bruto
Sodniki in tožilci, ki bi bili z uveljavitvijo predloga zakona od 1. januarja upravičeni do posebnega dodatka k plači, 600 evrov bruto bi prejemali najdlje do konca leta, so razočarani. Vlada je namreč iz zakonodajnega postopka umaknila predlog zakona, ki bi jim do sistemske ureditve precej izboljšal njihove mesečne prejemke. Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan je dopustila celo možnost, da dodatka k plačam sploh ne bo. »O plačah se usklajujemo že od jeseni, in če bi se vlada na koncu res odločila, da dodatka k plačam sodnikov in tožilcev ne bo in požrla obljubo, to gotovo ne bo dobro sprejeto. Pričakujem, da bo ustrezno popravljen zakon čim prej vrnjen v proceduro,« komentira odločitev o umiku predsednik društva državnih tožilcev Boštjan Valenčič. Rešitev bi vlada po njegovem mnenju lahko našla z vrnitvijo dodatka za nezdružljivost funkcije, ki so ga prejemali do plačne reforme leta 2008.
Povprečna plača državnega tožilca z vsemi dodatki je decembra znašala sicer 4089 evrov bruto.
Tudi v Slovenskem sodniškem društvu umik zakonskega predloga razumejo kot začasen zaplet in ne tako, da je vlada svojo obljubo prelomila. »Hitrost je včasih slab zakonodajalec,« komentira predsednica Vesna Bergant Rakočević. Pripombe parlamentarne zakonodajno-pravne službe (ZPS) je treba natančno proučiti in se na utemeljene odzvati z ustreznimi popravki predloga, neutemeljene pa zavrniti. Sodstvo je treba krepiti, je prepričana, tudi z zagotavljanjem njegove materialne neodvisnosti.
Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan je po včerajšnji vladni odločitvi, da iz zakonodajne procedure predlog zakona umakne, poudarjala, da zelo resno jemlje odgovornost države, da zagotovi ustrezne pogoje za delovanje pravosodja. Zaradi nesorazmernega usklajevanja v zadnjih letih so se plače sodnikov realno znižale za pet odstotkov, tožilcev pa še precej več. Podplačanost se po njenih besedah že kaže v slabši učinkovitosti.
Očitki o zlorabi nujnega postopka
Vlada bo predlog zakona glede začasnih dodatkov ponovno proučila v smislu nerešenih vprašanj, na katera je opozorila ZPS. Služba je na več mestih opozorila na neskladje predloga zakona z ustavo. Tako, na primer, tudi na to, da bi predlagana rešitev omogočila, da bi višina plače in dodatka dela (predvsem v višje plačne razrede uvrščenih) pravosodnih funkcionarjev presegla celó višino plačnih razredov najvišje uvrščenih funkcionarjev drugih vej oblasti – tudi predsednika republike, predsednika vlade, ministrov, predsednika državnega zbora, predsednika ustavnega sodišča in sodnikov ustavnega sodišča. S tem bi temeljito posegla v veljavna razmerja in njihovo primerljivost, zato bi lahko bila sporna z vidika načela delitve oblasti iz drugega odstavka tretjega člena ustave.
Kako se bo končala zadeva, ministrica ni znala napovedati, po njenih besedah je mogoče troje: da višina dodatka ostane enaka, da je nižja od 600 evrov bruto ali pa da ga sploh ne bo do sistemske ureditve posebnega plačnega stebra. Na očitke o zlorabi nujnega postopka sprejemanja zakona pa je odgovorila, da se dobra tretjina zakonskih predlogov sprejema po takšnem postopku ter da je ta delež podoben pri vseh vladah.
Po ocenah bi dodatek prejemalo 1093 sodnikov in tožilcev, kar bi na letni ravni znašalo 9,1 milijona evrov. Zgodba z dodatkom se je začela, ko ga je na začetku januarja predsednik vlade Robert Golob na presenečenje vseh napovedal na občnem zboru Slovenskega sodniškega društva in dodelitev dodatka označil kot »happy end«.
• Umik predloga zakona o 600 evrih dodatka k plači.
• Sodniki in tožilci so razočarani, pričakujejo čimprejšnji popravek predloga zakona.
• Pojavljajo se očitki o zlorabi nujnega postopka sprejemanja.