Pocenitve košarice ne kažejo dejanskega stanja

Rezultati vladnega ukrepa spremljanja cen ozkega nabora osnovnih živil so problematični

Jeseni je vlada zelo glasno napovedovala, da bo pomagala prebivalstvu, ki ga pestijo hitro rastoče cene živil. Kljub pozivom k regulaciji cen, se je ministrica za kmetijstvo Irena Šinko odločila za mehkejši ukrep. Ta kupcem prinaša podatke o cenah živil pri posameznem trgovcu, v cene same pa ne posega.

Pregled in primerjava cen na spletni strani vsakomur, ki ima dostop do spleta, čas, je funkcionalno pismen in ima dostop do več različnih trgovin, omogoča, da se odloči, pri katerem trgovcu bo nakupil katera živila in tako pri vsakem nakupu morda prihranil nekaj evrov.

V košarico izdelkov za popis cen je vlada uvrstila 15 skupin osnovnih živil: belo moko, beli kruh, testenine, goveje in svinjske zrezke, piščančje ileje, mleko, tekoči jogurt, sir, maslo, jajca, jabolka, krompir, sončnično olje in beli sladkor ter pet sezonskih živil, ki se od popisa do popisa spreminjajo. Ukrep primerjave cen košarice osnovnih živil, ki ga je na začetku septembra začelo izvajati ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je bil že od vsega začetka tarča kritik, dvomov in posmeha in le težko bi našli zagovornike ukrepa zunaj vlade.

Projekt, ki je stal 58.000 evrov, se končuje – izvajal se bo le še do konca marca –, za zdaj pa so njegovi izsledki zelo nenavadni. Ne le da popis cen pogosto kaže, da je najceneje kupovati pri ponudnikih, ki so po splošnem mnenju med dražjimi, in da imajo trgovci, ki veljajo za najcenejše, včasih najdražje košarice, še bolj presenetljivo je, da so se od začetka popisa do zdaj ta živila, kljub vsesplošni draginji hrane, ki jo zaznava statistični urad (Surs), pocenila.

• Surs zaznava inlacijo, primerjalnik cen pa delacijo cen živil.

• Nabor živil v košarici je preozek, da bi dal merodajne rezultate.

• Velikega učinka ukrepa za potrošnike ni opaziti.

Trgovci se očitno vedejo strateško in znižujejo cene živil v košarici sebi v škodo, saj nihče ne želi biti predstavljen kot dražji od konkurenčnih ponudnikov. Sašo Polanec

Delacija med inlacijo

Dr. Sašo Polanec z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, ki je bil do ukrepa kritičen že pred začetkom izvajanja, opaža, da so se vsa njegova svarila uresničila. »Trgovci se očitno vedejo strateško in znižujejo cene živil v košarici, celo sebi v škodo, saj nihče ne želi biti javno predstavljen kot dražji od konkurenčnih ponudnikov,« je opozoril.

Da primerjalnik cen, ki nam zatrjuje, da so se osnovna živila v zadnjih mesecih zelo pocenila, nikakor ne izraža dejanskega stanja na trgu, kaže tudi dejstvo, da Surs, ki redno spremlja gibanje cen približno 70.000 živilskih izdelkov, v istem obdobju zaznava precejšnje podražitve. Polanec zagotavlja, da je vsekakor treba verjeti Sursu, saj je nabor izdelkov primerjalnika cen premajhen. Čeprav meni, da zaradi prenizkih cen določenih živil, ki so najverjetneje kdaj v škodo trgovcev, ta škoda zaradi malo izdelkov najbrž ni tako velika, da bi jo morali pokrivati z dodatnim ohranjanjem izdelkov zunaj primerjalne košarice.

Podobno menijo v Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS), kjer opozarjajo, da je »inlacija na letni ravni približno desetodstotna, če govorimo le o hrani in brezalkoholnih pijačah pa okoli 18-odstotna oziroma 16-odstotna za okvirno obdobje spremljanja cen od septembra do decembra 2022«. Ker kljub temu vladni primerjalnik cen kaže velike pocenitve živil, v ZPS ugibajo, da trgovci znižujejo le cene ozkega nabor primerjanih živil, medtem ko druge rasejo. Zgolj »indikativni pregled cen kruha je pokazal, da so se posamezne vrste kruha v tem obdobju zvišale za več kot 27 odstotkov,« so opozorili.

Zaradi nabora malo izdelkov in problematične metodologije v analizah vsakokratnega popisa, ki jih najdemo na strani ministrstva, so ugotovitve občasno absurdne. Na primer pri enem od popisov so na ministrstvu zaznali »podražitve mesa, saj je bilo svinjsko meso povprečno dražje za kar 33,19 odstotka«, vendar že hiter pregled gibanja cen izdelkov pokaže, da velikih podražitev tega mesa v resnici ni bilo, saj večina izdelkov stane toliko kot pri prejšnjem popisu. Da je statistično povprečje pokazalo tako drastično podražitev, je krivo le to, da je eden od trgovcev pri tem popisu na svoje police na novo umestil en sam nov nadstandarden produkt, ki je nekajkrat presegal ceno drugih izdelkov v tej kategoriji. Ker tega produkta v prejšnjih popisih ni bilo, se je povprečna cena svinjskega mesa nenadoma drastično zvišala, ne da bi se meso res podražilo.

Dolgoročno nevzdržne negativne marže

Da primerjalnik cen ne kaže dejanskega stanja, opozarja tudi večina trgovcev. V Hoferju ocenjujejo, »da znižanje cen košaric osnovnih živil ne odseva gibanja cen na trgu«. Opozorili so, da »košarica 15 izdelkov predstavlja ozek nabor ponudbe, ki ni reprezentativen za celotno ponudbo«, saj se »ti izdelki pogosto prodajajo z negativno maržo, da bi prikazali najnižje cene posameznega trgovca. To vsekakor ne more biti predstavitev realnega stanja celotne ponudbe, saj to poslovno ne bi bilo dolgoročno vzdržno za nobenega deležnika v dobavni verigi,« so poudarili.

Podobno tudi v Eurospinu menijo, da »metodologija, na podlagi katere se izvaja popis cen živilske košarice, ne predstavlja realnega stanja«. »Če bi res želeli imeti verodostojne in nepristranske rezultate, bi morali popis opravljati nenapovedano, nabor artiklov bi moral biti precej širši in ne vnaprej znan,« so opozorili. Način popisovanja cen »sili trgovce, da se usmerjajo izključno na cene popisa,« zato primerjava košaric ne izraža realne slike. Podvomili pa so tudi o ustreznosti znanja popisovalcev in verodostojnosti primerjave različnih izdelkov.

Tudi v Tušu so opozorili na problematično metodologija primerjav kakovostno neprimerljivih izdelkov in na to, da je »korektna primerjava cen nemogoča zaradi akcij in drugih ugodnosti«. Spar je izmed trgovskih verig, ki so na naša vprašanja odgovorile, edina, v kateri menijo, da je metodologija popisa ustrezna in da popis »izraža realno stanje na trgu«.

Potrošniki občutijo draginjo

Z ministrstva za kmetijstvo so pojasnili, da je glavni namen primerjalnika cen »predstaviti cene najpomembnejših skupin proizvodov po posameznih trgovinah na enem mestu in s tem omogočiti potrošnikom z nižjimi prihodki lažje nakupne odločitve«. Seveda je dejanske učinke takšnega ukrepa težko meriti.

V združenju za dostojno starost Srebrna nit so poudarili, da ni bilo nobene raziskave o učinkih ukrepa, zato lahko izražajo zgolj lastna mnenja, ki jih morda ni mogoče posploševati. Ukrep podpirajo, saj vpliva na »transparentnost določanja cen pri ponudnikih,« vendar hkrati menijo, da »neposredno množično ne vpliva na prehransko preskrbo starejših«, vendar bi lahko bil koristen, če bo ustrezno dopolnjen in povezan z več drugimi ukrepi, so zapisali, saj zgolj »objavljanje podatkov ne bo rešilo stisk starejših, ki so zaradi nizkih pokojnin v težjem položaju«. Tudi v ZPS upajo, da bo ukrep potrošnikom pomagal, vendar se bojijo, da je zasnovan preozko, da bi dejansko lahko vplival na brzdanje inlacije živil.

Trgovci jasnega vpliva ukrepa na vedenje potrošnikov večinoma niso zaznali. V Lidlu, Hoferju in Sparu so sicer opazili, da se kupci v zadnjem času vračajo k cenejšim izdelkom, v Sparu pa so izrazili dvom o koristnosti popisa za kupce, »saj se cene spreminjajo iz dneva v dan«, medtem ko jih primerjalnik zaznava le dvakrat na mesec. V Eurospinu pa so prepričani, da popis na vedenje potrošnikov ne vpliva, saj »kupci na podlagi opravljenih nakupov prepoznajo, kateri trgovec je najcenejši«.

Tudi nekaj potrošnikov, ki smo jih vprašali, ali se za nakupe odločajo na podlagi pregleda primerjalnika cen, je to zanikalo. Čeprav se je košarica osnovnih živil pocenila, so v denarnicah vsi občutili draginjo živilskih izdelkov. »Svojih navad ne želim spreminjati,« je pojasnila starejša gospa, ki s svojo pokojnino vse težje shaja. »Kupujem enako kakor prej, vendar moram zdaj vsega pojesti manj,« je potožila.

A ni vse črno. Sašo Polanec opaža, da se inlacija živil umirja, predvideva pa, da se bo v bližnji prihodnosti še upočasnila ali celo ustavila. Vendar pa zaslug za to ni moč pripisati vladnemu ukrepu primerjanja cen, temveč umirjanju cen natnih derivatov, saj so živilsko draginjo poganjale visoke cene pogonskih goriv, ki so zvišale stroške proizvodnje in distribucije, je pojasnil.