Ameriška svarila pred vojno s Kitajsko
Azijska velikanka se zavzema za prevlado doma in po svetu, ZDA pa vse bolj dvomijo vase
Ameriški general s štirimi zvezdicami se vojne s Kitajsko boji že čez dve leti. »Upam, da se motim, a mi šesti čut govori, da se bomo bojevali leta 2025,« je general Michael Minihan navedel v internem dokumentu, ki je prišel do televizijske postaje NBC. V takšnem ozračju bo ameriški državni sekretar Antony Blinken konec tedna obiskal Peking. V Washingtonu so pričakovanja majhna.
V ZDA mnogi upajo, da hoče vojaško vodstvo s takšnimi ocenami preprečiti žrtvovanje stroškov za obrambo na prihajajočih ogorčenih sporih za proračunske prioritete, ki jih je spodbudilo približevanje še eni meji zadolževanja. Toda admiral Philip Davidson je že pred več kot letom ocenil, da bo Kitajska napadla Tajvan pred letom 2027, državni sekretar Antony Blinken pa je lani predvidel veliko hitrejši kitajski poskus ponovne združitve s 24-milijonskim otokom od predvidenega. Drugi poznavalci so spomnili na ameriške in tajvanske volitve leta 2024, ki bi jih lahko v Pekingu razumeli kot šibkost.
In res se predsednik Biden vse bolj zapleta v afero z zadrževanjem zaupnih dokumentov, njegovemu sinu Hunterju pa očitajo bogatenje v podjetjih, povezanih s kitajsko partijo. Demokratski predsednik je že večkrat poudaril odločenost, da bo pomagal Tajvanu pri obrambi pred morebitnim kitajskim napadom, četudi bi to privedlo do spopada med najpomembnejšima vojaškima in gospodarskima supersilama. Vsak čas se lahko kdo loti tudi preizkušanja doktrine strateške nejasnosti ameriških namenov, ki je doslej pomagala preprečevati nevarne odločitve, in pri ameriškem mislišču Center za strateške in mednarodne študije so v primeru spopada predvideli veliko žrtev.
ZDA se zavedajo, da bi bilo zavzetje Tajvana prva domina k zavračanju ameriškega vojaškega vpliva na tem območju, a se nekateri strokovnjaki bojijo, da Washington ne vlaga dovolj v vse, kar potrebujejo za morebitno vojno daleč od ameriških meja. Že vojna v Ukrajini kaže pasti premajhnega in prepoznega oboroževanja, Rusija in Kitajska sta poleg tega sklenili alianso, ki v Ukrajini še ni obrodila sadov, a se lahko položaj v trenutku spremeni.
Sodelovanje s partnerji
Prejšnji republikanski državni sekretar Mike Pompeo, tudi nekdanji direktor Cie in morebitni predsedniški kandidat leta 2024, je dodal obtožbe o štiridesetletni kitajski gospodarski vojni proti ZDA, pa so ji doslej dovolili dvig gospodarstva na plečih ameriških delavcev. Zdaj bi morali tudi po njegovem prepričanju poleg krepitve vojske postrojiti fronto proti kitajski komunistični partiji s pomočjo zaveznikov in partnerjev, kot so Indija, Japonska, Južna Koreja in Avstralija.
Vprašanje je, ali ne bo treba prej postrojiti ameriško fronto. Konec leta 2020 številne najvidnejše ameriške univerze niso hotele gostiti Pompeovega govora o prizadevanjih kitajske »marksistično-leninistične partije« za mednarodno prevlado, znameniti MIT iz Massachusettsa z argumentom, da bi užalil njihove kitajske študente, tedaj je bila četrtina mednarodnih.
Republikanski politik je imel na koncu govor na univerzi Georgia Tech in številni tamkajšnji kitajski študenti so se mu zahvalili, je zapisal v novi knjigi. Kitajska je v ZDA pokupila veliko zemlje, del blizu vojaških oporišč. Vojaški strokovnjaki se bojijo, da lahko tam nameščena telekomunikacijska oprema ogrozi ameriške vojaške komunikacije, vse bolj pa tudi težav s preskrbo Američanov s hrano. Z razgretimi domačimi razpravami o zlu belstva in izpostavljenosti osnovnošolskih otrok informacijam o različnih spolnih praksah se ZDA v veliki meri destabilizirajo same, politični in ideološki razkoli se poglabljajo.
Dve fronti bi bili preveč
Hkrati so v Washingtonu priznali nesposobnost bojevanja na dveh frontah hkrati, v vojni z Rusijo in Kitajsko. Položaj je več kot nevaren. Konec lanskega leta sta se vojaški letali ZDA in Kitajske nad Južnokitajskim morjem drugo drugemu približali na šest metrov, pri hiperzvočnem orožju, proti kateremu ne pomagajo sedanji obrambni sistemi, so ZDA za Rusijo in Kitajsko. Kitajska ima trenutno več vojaških ladij od ZDA in je poleti splavila tretjo letalonosilko, prvo v celoti izdelano doma, z dvema milijonoma ima tudi več vojakov od 1,4 milijona ameriških.
Številne avtokratske države z Rusijo na čelu so, ko je šlo zares, pokazale veliko manj pripravljenosti, a imajo kitajska vojaška letala do Tajvana vendarle le nekaj minut. Biden pa je s kaotičnim umikom iz Afganistana žrtvoval oporišče Bagram s strateško lego med Kitajsko in Iranom, še enim zakletim sovražnikom.
• Skorajšnji obisk državnega sekretarja Blinkna v Pekingu.
• Kitajsko nakupovanje ameriške zemlje, tudi blizu vojaških oporišč.
• Bidnove obljube o pomoči pri obrambi Tajvana.
ZDA se zavedajo, da bi bilo zavzetje Tajvana prva domina k zavračanju ameriškega vojaškega vpliva na tem območju.