Erdoğanu še ni uspelo načeti nordijske enotnosti
Švedska in Finska sta zagotovili, da ne obžalujeta skupne kandidature za članstvo v severnoatlantskem zavezništvu
Predsednika švedske in finske vlade, Ulf Kristersson in Sanna Marin, sta znova zavrnila možnost ločenega vstopa nordijskih držav v severnoatlantsko zavezništvo. Njuna zagotovila kažejo veliko usklajenost med Stockholmom in Helsinki, a ne bodo utišala ugibanj, koliko časa lahko sosedska enotnost vzdrži, če Švedski ne bo uspelo rešiti spora s Turčijo.
Turška blokada dolgoročno najverjetneje ne more ogroziti širitve Nata na sever Evrope, lahko pa postavi pod vprašaj skupno kandidaturo nordijskih držav. O tem govori tudi nordijsko javno mnenje, ki v nasprotju s politiki ne vidi razloga, da sosedi ne bi vstopili v severnoatlantsko zavezništvo vsaka posebej. To idejo med drugimi zagovarja turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan, ki je pred dnevi znova potrdil, da bi Turčija odobrila članstvo Finske, ne pa tudi Švedske, od katere njegova vlada zahteva izročitev več oseb, vključno s člani kurdskih organizacij, osumljenih terorističnih dejavnosti.
Na dan, ko je švedski premier Kristersson na obisku v Stockholmu gostil finsko kolegico Sanno Marin, je v raziskavi helsinškega časnika Ilta-Sanomat 53 odstotkov vprašanih Fincev izrazilo prepričanje, da Finska ne bi smela odlašati s pristopnim procesom zaradi spora med Ankaro in Stockholmom, ki je glavna ovira na poti do včlanitve obeh držav v Nato. Samo dobra četrtina vprašanih verjame, da bi morala Finska počakati na zahodno sosedo, s katero sta se po lanskem napadu Rusije na Ukrajino odpovedali še zadnjim elementom nevtralnosti in skupaj zaprosili za vstop v zavezništvo.
Do konca skupaj?
Predsednika švedske in finske vlade sta med novinarsko konferenco poskušala odpraviti vsakršne dvome o tem, da državi zaradi turške blokade obžalujeta skupno kandidaturo za članstvo v Natu. »Ni mi všeč, da se Švedsko poskuša predstaviti kot problematičnega otroka v razredu. To ne drži,« je vzela v bran sosedo socialdemokratka Sanna Marin in zatrdila, da Švedska že izpolnjuje vse pogoje za vstop v zavezništvo ter da je v interesu Nata, da se mu obe državi pridružita skupaj.
Švedski premier je besede svoje gostje dopolnil s poudarkom, da sta se državi »na to pot odpravili skupaj in da jo želita tudi opraviti skupaj«. Finska in Švedska sta, kot je dodal Kristersson, sodelovali tudi pri tristranskem dialogu s Turčijo in dosegli rezultate pri odzivanju na pomisleke Ankare. Kot
• Velika usklajenost med Stockholmom in Helsinki.
• Turčija je pripravljena podpreti članstvo Finske, ne pa tudi Švedske.
• Večina vprašanih Fincev za ločen vstop države v Nato.
Ni mi všeč, da se Švedsko poskuša predstaviti kot problematičnega otroka v razredu. Sanna Marin
dokaz za to je premier navedel nov vladni predlog za okrepitev protiteroristične zakonodaje, s katero bo Švedska razširila seznam prepovedanih aktivnosti ekstremističnih skupin. Kristersson je obžaloval »dogodke in aktivnosti na Švedskem, ki so v zadnjih tednih še zapletli tesen in spoštljiv dialog s Turčijo«. Njegova izjava se je nanašala na protestni zažig Korana, ki ga je v Stockholmu kmalu po novem letu izvedel danski skrajni desničar in so ga turške oblasti dojele kot kapljo čez rob.
Spor med Ankaro in Stockholmom ni edina ovira za dokončanje procesa širitve Nata na sever Evrope, ampak nanj vpliva več dejavnikov, od prihajajočih turških splošnih volitev, na katerih se bo Erdoğan potegoval za nov mandat, do ambicij države po večjem dostopu do ameriške vojaške tehnologije. Prošnje Finske in Švedske za članstvo v zavezništvu poleg Turčije ni ratificirala samo še Madžarska, ki naj bi to storila ta mesec.
Finska premierka je izrazila pričakovanje, da bosta nordijski državi do naslednjega vrha voditeljev Nata, ki ga bo julija gostila Vilna, tudi uradno članici; o tem, kako bo Finska ravnala, če se to ne bo zgodilo, pa ni hotela ugibati.