Nemški parlament je prevelik in predrag
Vlada kanclerja Olafa Scholza si želi zmanjšati bundestag, toda opozicija se z reformo ne strinja
V zveznem parlamentu v Berlinu je po zadnjih volitvah rekordno število poslancev in s tem tudi rekordni izdatki, ki po zadnjih ocenah presegajo milijardo evrov na leto. Volilna zakonodaja je namreč zastavljena tako, da določa le spodnjo mejo mandatov, ki znaša 598, ne pa tudi zgornje. Teoretično bi v parlamentu lahko nekoč sedelo tudi 900 poslancev.
Leta 2021 se je zvezni parlament povečal na rekordnih 736 poslancev. Vlada Olafa Scholza si želi končati nebrzdano večanje parlamenta z odpravo presežnih in izravnalnih mandatov.
Kako je sploh mogoče, da v bundestagu, spodnjem domu zveznega parlamenta, po vsakih volitvah sedi drugačno število poslancev in poslank? Razlog se skriva v volilnem sistemu, ki upošteva tako volilne rezultate po posameznih zveznih deželah kot na ravni celotne države oziroma tako glasove za posameznega kandidata kot za stranko.
Zaradi tega se lahko zgodi, da stranka v neki zvezni deželi osvoji več volilnih okrajev in s tem neposrednih mandatov, kot bi ji pripadalo mandatov, če bi upoštevali zgolj rezultat stranke na zvezni ravni. Tako so na primer na zadnjih volitvah prišli v parlament poslanci skrajno leve Levice. Če bi upoštevali zgolj rezultat na zvezni ravni, bi stranka izpadla iz parlamenta, saj ni dosegla zahtevanega praga 5 odstotkov glasov.
Da bi bili mandati glede na rezultate na zvezni ravni pravično razdeljeni, se strankam nato razdelijo še tako imenovani izravnalni mandati. Po zadnjih volitvah so skupaj razdelili kar 138 dodatnih mandatov, zaradi česar v aktualnem sklicu parlamenta sedi kar 736 poslancev in poslank.
Največ izravnalnih in presežnih mandatov, 41, je dobila opozicijska krščanskodemokratska CDU, sledila je največja koalicijska socialdemokratska SPD s 36 dodatnimi mandati, Zeleni so jih dobili 24. Nemčija ima tako enega od največjih parlamentov na svetu, pa tudi najdražjih. Po zadnjih ocenah so se stroški vzdrževanja tako številnega parlamenta dvignili na več kot milijardo evrov na leto, kar je dvakrat toliko, kot so znašali leta 2005.
Levica nasprotuje predlogoma vlade in opozicije
Razlogov za reformo volilnega sistema, s katero bi zamejili nebrzdano rast mandatov, je več kot dovolj. Vlada kanclerja Scholza je predlagala, da bi v celoti odpravili presežne in izravnalne mandate. To pomeni, da bi pri delitvi mandatov upoštevali rezultat stranke na zvezni ravni in glede na dosežene odstotke razdelili tudi mandate po posameznih zveznih deželah. Ti bi bili omejeni na 598, kolikor je trenutno spodnja meja mandatov.
Kandidati, ki bi dobili večino glasov v nekem volilnem okraju, s to reformo ne bi imeli avtomatično zagotovljenega mandata. V parlament bi jih prišlo le toliko, kolikor mandatov bi posamezni stranki pripadalo glede na rezultat na zvezni ravni. Čeprav je reforma več kot nujna, v opoziciji nad predlogom vlade niso navdušeni. V CDU pravijo, da bodo, če bo koalicija potrdila reformo, vložili ustavno presojo. Menijo namreč, da je reforma neustavna, saj bo kandidatom, ki so zmagali v posameznem volilnem okraju, odvzela pravico do mandata.
V vladi, nasprotno, menijo, da reforma ni neustavna, saj volilni rezultati še vedno temeljijo na rezultatu posamezne stranke. V CDU so zato predlagali svojo reformo, s katero bi zmanjšali število volilnih okrajev s sedanjih 299 na 270, s čimer bi zmanjšali tudi število presežnih in izravnalnih mandatov. Hkrati bi povečali vstopni prag za zvezni parlament, in sicer na pet neposrednih mandatov.
Trenutno se v zvezni parlament uvrsti vsaka stranka, ki dobi najmanj tri neposredne mandate, tudi če ne doseže volilnega praga 5 odstotkov. Po tej ureditvi Levica leta 2021 ne bi prišla v parlament. V Levici zato nasprotujejo tako predlogu CDU kot predlogu vlade, po katerem ne bi več upoštevali vseh neposrednih mandatov.
• Reforma vlade bi odpravila vse dodatne mandate.
• V opoziciji so napovedali vložitev ustavne presoje.
• V CDU so predlagali zmanjšanje števila volilnih okrajev z 299 na 270.