ECB spet zvišala obresti in jih bo tudi marca
Inflacija ostaja visoka, zato je evrska denarna oblast že petič zapored podražila denar – Gospodarstvu kaže bolje
Svet Evropske centralne banke je že petič od lanskega julija zvišal svoje ključne obrestne mere, tokrat znova za 0,50 odstotka, in »pričakuje, da jih bo v prihodnje še zviševal. Zaradi osnovnih inflacijskih pritiskov jih namerava na prihodnji seji v marcu dvigniti za še 50 bazičnih točk, zatem pa bo presodil o nadaljnjem poteku denarne politike,« je povedala predsednica ECB Christine Lagarde in ob tem opozorila na odpornost evrskega gospodarstva, ki mu kaže bolje od pričakovanj.
Evropska denarna oblast predvideva, da se bo »inflacija z ohranjanjem obrestnih mer na restriktivni ravni sčasoma znižala, ker bodo višje obrestne mere zavirale povpraševanje, hkrati pa bodo preprečevale tveganje, da bi se inflacijska pričakovanja trajno premaknila navzgor«. Vsekakor bodo prihodnji sklepi sveta ECB o obrestnih merah denarne politike še naprej temeljili na podatkih in se bodo sprejemali na vsaki seji posebej, poudarjajo na sedežu evropske denarne oblasti.
Z osmim februarjem se bo tako obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja zvišala na tri odstotke, za odprto ponudbo mejnega posojila na 3,25 odstotka, obrestna mera za odprto ponudbo mejnega depozita, ki je bila do lanskega julija celo negativna, pa na 2,5 odstotka.
Vasle: Inflacija ostaja visoka
»V evrskem območju se je v lanskem zadnjem četrtletju nadaljevalo umirjanje gospodarske aktivno
Gibanje ključne obrestne mere ECB obrestna mera za odprto ponudbo mejnega depozita, v odstotkih sti, ki pa ni bilo tako močno, kot je bilo pričakovano. Podatki kažejo, da bo umiritev gospodarske aktivnosti manj izrazita tudi letos. Inflacija se je v zadnjih treh mesecih nekoliko umirila, vendar ostaja na visokih ravneh, visoka ostaja tudi osnovna inflacija. Na finančnih trgih se odražajo izboljšane napovedi glede gospodarske aktivnosti in dvigi obrestnih mer pomembnejših centralnih bank. V teh okoliščinah smo se člani sveta ECB včeraj odločili za nadaljnje ukrepanje in že peto monetarno sejo zapored dvignili ključne obrestne mere, tokrat ponovno za pol odstotne točke,« je povedal guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle, ki napoveduje normalizacijo denarne politike tudi pri drugih instrumentih.
Svet ECB je tako med drugim določil, kako bo evrosistem zmanjševal imetja vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev (APP). Kot je bilo objavljeno, se bo portfelj programa APP od začetka marca do konca junija letos zmanjševal za povprečno 15 milijard evrov na mesec, nadaljnje zmanjševanje pa bo določeno postopno.
Gaspari: Ni razlogov, da ECB močno sledi Fedu
»Če odmislimo problem kredibilnosti vodstva ECB zaradi zaostajanja v preteklosti – kar zdaj skuša popraviti z intenzivnim povečevanjem obrestnih mer –, ni razlogov, da ECB [pri višanju obresti] tako sledi ameriški centralni banki Federal Reserve. Temeljni vzroki, ki so poganjali inflacijo v ZDA in v Evropi, so namreč različni. V Ameriki je bilo to dejansko močno povečanje domačega povpraševanja, v evrskem območju pa relativno močno povečanje stroškov ponudbe energentov in podobnih stvari. Odgovor je lahko tudi različen, a bo na koncu rezultat v obeh primerih nižja inflacija,« pa meni nekdanji guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari.
Po njegovi oceni »ni nobenega razloga, da bi močno pospeševali povečevanje obrestnih mer, saj bi to na kratek rok močno poslabšalo pogoje financiranja. To bi lahko pripeljalo do neprijetnih in kritičnih situacij na posameznih segmentih trga, predvsem pri nepremičninah in še kje. To pa lahko povzroči tudi recesijske pospeške v Evropi, ki jih sicer ta trenutek ni videti,« je Gaspari previden glede prihodnjih obrestnih dvigov.