Osmišljen človek živi za nekoga in nekaj, ne zase
Klinični psiholog Andrej Perko nam je v januarju pomagal pri razmisleku o novoletnih zaobljubah
Naša kolegica Polona Malovrh se je skladno s prehodom v novo leto dotaknila »žalostne statistike« novodobnih zaobljub, ki jih ob izteku starega in začetku novega leta naredijo milijoni ljudi po vsem svetu. V januarju polni upov, trdnih namer in velikih pričakovanj do februarja že zdrsnejo v stare tirnice: se prenajedajo, pijejo, kadijo, zapravljajo ter ugotavljajo, da jim spet ni uspelo … Le zakaj? In kaj nas vsakič znova potegne v vrtinec zaobljubljanja?
V sobotni temi se je naša novinarka o tem pogovarjala s kliničnim psihologom Andrejem Perkom iz Zavoda Mitikas, psihoterapevtko Tjašo M. Kos in zaporniškim vikarjem Robertom Friškovcem. »Današnji čas malikuje posameznika in njegove potrebe, malikuje tako imenovano samouresničenje, kar v mnogih primerih pomeni egoistično ukvarjanje s samim seboj. Takšen človek navadno hlasta po 'sreči', ki se vedno bolj odmika, in v resnici ostaja neuresničen in globoko nezadovoljen. Seveda si vedno znova postavlja nove cilje, ki naj bi ga pripeljali do sreče. Tudi če jih doseže, v sebi ostane nepotešen in začarani krog iskanja novih zadovoljitev se ponovi. V bistvu gre pri teh ljudeh za nezrelost, napačno usmerjenost, za egocentričnost, ki človeka ne more izpolniti,« ugotavlja Perko in klinični psiholog k temu dodaja misel iz citata, ki je vzbudila posebno pozornost naših bralcev.
Novoletnim zaobljubam pripisuje kratko sapo, saj meni, da je v današnji »bolni družbi« ekonomija postala religija, edini vrednoti, ki še kaj veljata, pa sta denar in uspeh. »Današnjega postmodernega človeka ne skrbijo temeljna bivanjska vprašanja, kdo sem, kam grem …, in odklanja vsakršno predhodno antropologijo in tradicijo,« je prepričan dr. Perko. Človekovo mišljenje, dodaja, ne dopušča nobenih notranjih omejitev in tako govorimo o »neskončni svobodi, neskončni enakosti, popolni sreči …«. Takšna usmeritev je po njegovem slepilo in »neskončno svoboden človek je tudi neskončno nesrečen (...) izgubljen, z mnogimi željami, v katerih uresničenje pa ni pripravljen vlagati potrebnega truda«.
Zaobljuba po dr. Perku običajno izhaja iz želje, ki je lahko motiv za spremembo. Sama želja je seveda potrebna za neko spremembo, pravi, vendar še zdaleč ni dovolj: »Vsi vemo, da, denimo, alkoholik potrebuje abstinenco. Vprašanje pa je, ali je za to res pripravljen kaj storiti. Torej so dejanja tisto, kar šteje. Želja, motiv nista dovolj. Gre za vprašanje, ali smo se resnično pripravljeni potruditi in se aktivirati, da dosežemo postavljene cilje. Tu pa gre predvsem za disciplino, neki red v našem življenju, ki s seboj nosi tudi mnogo odpovedovanja, trpljenja in vztrajanja. No, tu pa se naše dobre želje končajo in zelo hitro se 'utrudimo' in spet zaživimo po starih in znanih vzorcih.«
Dr. Perko še spomni, da so vedenjski vzorci močno zakodirani v naših možganih in da je za to, da
Rojeni
1934 ▶ Dora Plestenjak
V Škofji Loki rojena slikarka je na Akademiji za likovno umetnost diplomirala leta 1958 pri profesorju Maksimu Sedeju. Čeprav je odlična portretistka, se je med ljubitelji umetnosti najbolj uveljavila s krajinarsko tematiko, kjer posebno mesto zavzema njena domača škofjeloška pokrajina, med motivi pa se na njenih slikah radi pojavljajo hribi, drevesa, hiše, kozolci in druge vedute, ki počasi izginjajo tako v realnosti kot v slikarskih motivih. Je mama glasbenika Jana in pred kratkim preminulega slikarja in kiparja Domna Slane. novi vzorci izpodrinejo stare, potrebnih vsaj deset tisoč ponovitev novega vedenja. R. T. rubriko ureja: julijana.bavcar@delo.si 1845 ▶ Karol Gaser indolog, literarni zgodovinar, prevajalec, profesor (†1913)
1852 ▶ Blaž Matek matematik, profesor, avtor učbenikov (†1910)
1933 ▶ Polde Bibič igralec, profesor, pisatelj (†2012)
1947 ▶ Andrej Medved pesnik, urednik, umetnostni zgodovinar, filozof, kritik, prevajalec, esejist
1953 ▶ Bojan Prašnikar slovenski nogometaš in trener