Tvegane zlorabe institucij
Politični posegi Borce proti pranju denarja politika s svojimi posegi osami in ohromi, rešitve zoper zlorabe so preproste
Množično preiskovanje bančnih računov brez ustrezne pravne podlage po željah politike lahko onemogoči delo organov za preprečevanje pranja denarja. Če jih zaradi kršenja mednarodnih standardov izločijo iz mednarodne zveze, ostanejo brez dostopa do podatkov iz tujine, osnovnega orožja proti pranju denarja.
Nekdanji direktor urada za preprečevanje pranja denarja (UPPD) in sedanji svetovalec Svetovne banke za področje boja proti pranju denarja Klaudijo Stroligo je kritičen do zadnjih dogajanj v zvezi z UPPD. Opozarja, da preiskovanje sumljivih inančnih transakcij na podlagi anonimk odpira vrata političnim zlorabam urada, kar lahko privede do tega, da urad začasno izključijo iz mednarodne organizacije Egmont in mu preprečijo dostop do podatkov vseh drugih podobnih uradov po svetu, kar je ključno orodje za delo tovrstnih organov. Da bi se izognili prihodnjim posegom politike v delo urada Stroligo svetuje spremembo zakona.
Tudi pomanjkljiva skrbnost pri ravnanju s inančnimi podatki, pridobljenimi v preiskavi, ki so prišli v javnost, je v preteklosti kak urad za preprečevanje pranja denarja odrezala od mednarodnih povezav. Zaradi odtekanja informacij v javnost bi prejšnji direktor urada Damjan Žugelj moral podati kazensko ovadbo proti neznanemu storilcu, meni Stroligo. Žugelj vse očitke zanika. S spornimi preiskavami bančnih računov se ukvarjajo organi pregona, srbski podjetnik Dragan Šolak, ki ga je UPPD preiskoval, pa pravi, da si ni predstavljal, da je kaj takega mogoče v Sloveniji.
Kaj vse politik postavi na kocko, če se vplete v delo urada za preprečevanje pranja denarja? In kam privede, če organi za preprečevanje pranja denarja s inančnimi podatki, zbranimi v preiskavi, ne ravnajo diskretno? Izkušnji iz Vatikana in Brazilije bi lahko bili v poduk in svarilo, kako nevarna so lahko politično-strankarska igračkanja z uradi za preprečevanje pranja denarja. Čeprav je malo verjetno, da se bo iz tujih napak pri nas kdo želel česa naučiti, lahko vsaj poskusimo. »Če medijska razkritja držijo, potem gre za eno največjih zlorab uradnih institucij v politično-strankarske namene v zgodovini države z namenom vplivanja na izid volitev. Verjamem, da v demokratični in pravni državi, kot je Slovenija, ni in ne sme biti možnosti za takšne srhljive zlorabe.« S temi besedami je predsednik vlade Robert Golob komentiral nedavno razkritje spletnih portalov N1 in Necenzurirano, da je v času tretje vlade Janeza Janše kratko anonimno pismo sprožilo eno najobsežnejših preiskav bančnih računov v zgodovini slovenskega urada za preprečevanje pranja denarja, ki ga je takrat vodil Damjan Žugelj. Kot smo pred časom že poročali, sta se v času pred lanskimi parlamentarnimi volitvami takratni slovenski premier Janez Janša in srbski predsednik Aleksandar Vučić dogovorila o sodelovanju državnih organov dveh držav. V tem dogovoru so slovenski organi iskali informacije o poslih Vučićevih nasprotnikov v Sloveniji in drugih državah EU, srbski pa med vsemi drugimi tudi informacije o spornih transakcijah energetske družbe Gen-I na Balkanu, ko jo je še vodil Robert Golob.
S tem primerom se je včeraj na zaprti seji ukvarjala tudi državnozborska preiskovalna komisija, ki jo vodi Miha Lamut.
Lekciji iz Vatikana in Brazilije
Ko je leta 2020 oblast v Vatikanu s policijo posegla v delo tamkajšnjega urada za preprečevanje pranja denarja, je bil ta takoj izključen iz skupine Egmont, ki je združevala 165 takšnih organov z vsega sveta. Po dveh mesecih, ko so dokazali, da so bile nepravilnosti odpravljene, so vatikanski preiskovalci spet dobili dostop do varnega omrežja in podatkov Egmonta.
Leto prej je brazilsko vrhovno sodišče brazilski inančni obveščevalni enoti (COAF) prepovedalo nadaljnje preiskave poslov Flávia Bolsonara, sina predsednika Jaira Bolsonara, ker so bili podatki o domnevno spornih transakcijah predsednikovega sina objavljeni v medijih. Podatki o sumljivih razdrobljenih nakazilih, ki jih COAF ni dobil od bank, so v nasprotju s tamkajšnjim zakonom o preprečevanju pranja denarja prišli v javnost, preiskava je bila diskreditirana, vsi dokazi in trud preiskovalcev pa so padli v vodo. Zaradi uhajanja informacij je bil COAF takrat začasno izključen iz Egmonta.
• Urad za preprečevanje pranja denarja mora biti ločen od politike.
• Poseg politike ali neprevidno ravnanje s podatki pelje v izolacijo.
Zapreti vrata politiki in anonimkam
Uradi za preprečevanje pranja denarja so zaradi širokega dostopa do inančnih informacij vseh posameznikov in podjetij močno obveščevalno orodje v vseh državah. Angleški izraz za tovrstne urade »inancial intelligence units« (inančne obveščevalne enote) dovolj natančno pove, zakaj nadzor nad delovanjem urada za preprečevanje pranja denarja mika vsakokratno oblast. Tovrstni uradi večinoma nimajo represivnih pooblastil, edino represivno pooblastilo, ki ga ima UPPD, je pooblastilo za zaustavitev transakcij za tri dni v primeru, da je stopnja suma utemeljena.
Po oceni Klaudija Stroliga, nekdanjega direktorja UPPD, bi se podobnim zlorabam, kakršnim smo bili priča pod vodstvom Žuglja, najlažje izognili, če bi spremenili zakon o preprečevanju pranja denarja tako, da urad svojih postopkov ne bi smel začenjati na podlagi anonimnih prijav.
UPPD sicer lahko uveljavlja svoja pooblastila pri preverjanju sumljivih transakcij na podlagi prijav od strani v zakonu navedenih zavezancev, gotovinske transakcije nad zneskom 15.000 evrov se uradu avtomatično sporočajo. Tudi državni organi, ki opravljajo preiskave pranja denarja in inanciranja terorizma, lahko dajo pobudo uradu, da začne izvajati svoja pooblastila. Četrti vir, na podlagi katerega spro
• Anonimke so slab vir podatkov za preiskave.
žijo preiskavo, je informacija iz tujega urada.
Uhajanje podatkov jih lahko odreže od sveta
UPPD je skupaj z drugimi podobnimi uradi vključen v združenje Egmont, ki združuje 166 uradov po vsem svetu. Kar je Interpol za policijo, je Egmont za urade za preprečevanje pranja denarja. Omogoča jim dostop do podatkov in varno komunikacijsko mrežo. Toda vsi ti podatki se izmenjujejo izključno v zadevah, v katerih obstaja sum pranja denarja in inanciranja terorizma ali s pranjem denarja povezanih predhodnih kaznivih dejanj. Jasno so določena tudi merila in postopki, kdaj urad lahko prosi drugi urad za podatke.
Na vprašanje, kakšne so lahko posledice politične zlorabe srbskega in slovenskega urada za preprečevanje pranja denarja, Stroligo odgovarja, da je zlorabljeni urad lahko začasno izločen iz Egmonta. To pomeni, da nima dostopa do mednarodnih informacij, in to neposredno ohromi delo takšnega urada. »Urad mora biti operativno samostojen, če ima za to razloge, če obstaja utemeljen razlog za sum, da gre za sumljivo transakcijo, je UPPD upravičen do vseh podatkov iz vseh baz, ki so na voljo. Varovalke, da bo ustrezno ravnal s podatki, morajo biti in vedno so bile. Pomembno pa je tudi, da imate v uradu strokovne ljudi z osebno integriteto,« pojasnjuje sogovornik in pravi, da bi ob uhajanju podatkov o preiskavah, povezanih z Gen-I, nekdanji direktor UPPD moral podati kazensko ovadbo proti neznanemu storilcu, ki je te podatke posredoval medijem.