Odobritev Kremlja za ukrajinsko žito

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je sporočil, da je sporazum o izvozu ukrajinskega žita podaljšan za dva meseca

Prešlo je že v navado, da do izteka »roka trajanja« črnomorske žitne pobude ni jasno, ali bo Moskva privolila v podaljšanje sporazuma, ki omogoča izvoz žita iz ukrajinskih pristanišč. »Zadnja ladja bo danes izplula iz Ukrajine, usoda sporazuma o črnomorskem žitu pa je v ruskih rokah,« so včeraj opozarjali naslovi v medijih. Sporazum, ki sta ga julija lani v Istanbulu s pomočjo turškega diplomatskega posredovanja Ukrajina in Rusija sklenili z ZN, doslej pa so ga že dvakrat podaljšali, se je iztekel danes, v Moskvi pa se do konca niso hoteli izjasniti, ali bodo privolili v podaljšanje. »Pogajanja se nadaljujejo, a je še vedno veliko odprtih vprašanj v zvezi z ruskim delom dogovora. Veliko je odvisno od tega, ali bo Zahod naredil korake pri težavah z izvozom našega žita in gnojil,« je bil v torek skop s pojasnili tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.

Očitki Moskve od začetka podpisa sporazuma o vzpostavitvi varnih koridorjev za ukrajinsko žito in spremljevalnega memoranduma o zagotavljanju nemotenega izvoza ruskih kmetijskih pridelkov in zlasti gnojil ostajajo bolj ali manj isti. Proti njihovemu kmetijstvu Zahod sicer ni uvedel sankcij, a je zaradi teh otežena celotna logistika: uvoz kmetijske tehnologije, podražila sta se prevoz in zavarovanje, njihovi kupci imajo težave s pridobivanjem posojil zahodnih bank, njihova gnojila so zaradi birokratskega nagajanja obstala v zahodnih pristaniščih itd. Na drugi strani Atlantika zavračajo ruske očitke o nagajanju njihovemu izvozu kmetijskih pridelkov. »Zdaj izvažajo toliko, če ne še več žita in gnojil kot pred začetkom napada na Ukrajino,« je prejšnji teden izjavila ameriška veleposlanica pri ZN Linda homas Greenield. Tudi uradna statistika kaže, da je Rusija od julija do decembra lani izvozila okoli 12 odstotkov več kmetijskih pridelkov kakor v enakem obdobju leta 2021.

Na začetku maja so v Svetovnem programu za hrano (WFP), ki de

Zahod luje v okviru Združenih narodov, v globalnem poročilu zapisali, da se več kot četrt milijarde ljudi na svetu spopada s hudo lakoto, k poslabšanju stanja so prispevali gospodarski šoki in ukrajinska vojna. Lani je krizno ali še hujše pomanjkanje hrane življenjsko ogrožalo 258 milijonov ljudi v 58 državah, leto prej so jih našteli 193 milijonov v 53 državah. Zato sta črnomorska žitna pobuda ter spremljevalni dokument o izvozu ruske hrane in gnojil »ključna za globalno zagotavljanje hrane«, ka

• Doslej je ukrajinska pristanišča zapustilo okoli 30 milijonov ton žita.

• Največ so ga prejele Kitajska, Španija in Turčija.

• Kljub pritožbam je povečala izvoz tudi Rusija.