Finančni prepiri ogrožajo moč ZDA
Predčasna vrnitev domov zaradi sporov o meji zadolževanja
Ameriški predsednik Joe Biden je zaradi nevarnosti razglasitve prve nesposobnosti odplačevanja dolgov v zgodovini ZDA odpovedal obisk Avstralije in Papue Nove Gvineje po srečanju skupine G7 v japonski Hirošimi. V resnem mednarodnem položaju zaradi ruskega napada na Ukrajino in kitajskih groženj Tajvanu se bodo morale Japonska, Kanada, Francija, Italija, Nemčija, Združeno kraljestvo in Evropska unija sprijazniti z zmanjšano ameriško sposobnostjo ukrepanja zaradi domačih inančnih in političnih prepirov.
Ameriški dolg je januarja dosegel 31.400 milijard dolarjev in s tem zadnjo določeno zgornjo mejo zadolževanja, začasnega poravnavanja državnega dolga in drugih obveznosti z računovodskimi prijemi pa naj bi bilo konec v začetku junija. Prvi ameriški »stečaj« v zgodovini bi prinesel velike težave prebivalstvu in gospodarstvu, zato si je težko predstavljati, da v Washingtonu, že devetinsedemdesetič po letu 1960, tokrat ne bodo zvišali zgornje meje zadolževanja. Torkovo srečanje republikanskih kongresnih voditeljev Kevina McCarthyja in Mitcha McConnella ter demokratskih Hakeema Jefriesa in Chucka Schumerja s predsednikom Joejem Bidnom je po ocenah navzočih prineslo nekaj optimizma.
Potrojitev dolga v zadnjem desetletju
Ameriški dolg se je po letu 2009 potrojil in njegovo servisiranje zahteva več denarja kot obramba države, visoke obresti zaradi inlacije škodijo gospodarstvu in prebivalstvu. Vodja republikanske večine v kongresu McCarthy, ki ima v roki državno denarnico, je zato pred izdajo soglasja o zvišanju meje zadolževanja zahteval korenite posege v državno porabo. Za začetek je zahteval delo za prejemnike socialne pomoči.
Newyorški demokrat Schumer je zagotovil, da se ne bodo odrekli svojim vrednotam, globoke razlike v gospodarskih vizijah ameriških levičarjev in konservativcev bodo ostale tudi ob morebitnem dogovoru o višini dolga. Republikanci očitajo demokratom ukvarjanje s subvencijami za nezanesljive obnovljive vire energije sredi visoke inlacije in drugih težav, potem ko je država pod prejšnjim republikanskim predsednikom Donaldom Trumpom prevzela vodilno vlogo v proizvodnji fosilnih goriv ter dosegla energetsko neodvisnost.
Ti spori vplivajo na ameriške zaveznice iz skupine G7, saj lahko za subvencije kandidirajo le električna vozila, izdelana v Severni Ameriki, načrti o še večjem omejevanju fosilnih goriv bodo morda prizadeli oskrbo Evrope po končanju njene odvisnosti od ruskega plina. Ameriško desnico prav tako ali še bolj vznemirja demokratska vera v državne gospodarske spodbude. Bidnov svetovalec za nacionalno varnost Jake Sullivan je predlagal »washingtonski konsenz« o novih pravilih mednarodnega gospodarstva, ki se močno odmikajo od prevladujočih v minulih desetletjih.
Na katastrofalen vpliv globalizacije s kitajskim predznakom je opozarjal že Trump in ostro ukrepal proti temu, demokrati pa hočejo preveliko odvisnost od drugih držav zmanjšati z levo usmerjenimi ukrepi, kot je zvišanje standardov dela, varovanja okolja, dobrega vladanja in javnih dobrin (zdravstveno zavarovanje). Z njihovimi prizadevanji naj bi pridobili po vsem svetu, najbolj pa ameriški delavci.
Trumponomika kot alternativa
Kritiki so spomnili na sedemdeseta leta minulega stoletja, ki so se kljub podobni industrijski politiki končala z inlacijo in krizami, poznejše spodbujanje podjetništva je, nasprotno, prineslo vse, od Googla do Amazona. Republikanci zagovarjajo vrnitev k »trumponomiki« zadnjega predsednika, ki je hkrati s kaznovanjem Kitajske nižal davke in odpravljal regulacije. V takšnem položaju se je Biden odrekel govoru v avstralskem parlamentu, z voditelji zunanjepolitično pomembne četverice (Quad), v katero sodijo tudi Japonska, Indija in Avstralija, se bo sestal že v Hirošimi. V času vojne v Ukrajini in kitajskih groženj Tajvanu je predčasen odhod domov vendarle priznanje velikih ameriških gospodarskih, političnih in ideoloških razlik v predstavah o razvoju ter morebitnih nesporazumov med zavezniki.
Če Biden nasprotuje globalizaciji, kakršno smo poznali doslej, se bo strinjal z očitki evropskega in drugega protekcionizma proti ameriški proizvodnji? Morda mu bo do odgovora pomagala pričakovana hirošimska razprava o gospodarskem izsiljevanju, utemeljena na kitajskih prepovedih kupovanja kanadskega repičnega olja po aretaciji visoke uradnice telekomunikacijskega velikana Huawei, avstralskega vina in premoga zaradi kritik o izvoru pandemije covida-19 in na nedavnih ukrepih Pekinga proti proizvajalcu polprevodnikov iz Idaha.
• Napete ameriške razprave pred zasedanjem G7 v Hirošimi.
• Predsednik Biden je odpovedal obisk Avstralije.
• V pričakovanju hirošimske razprave o gospodarskem izsiljevanju.