Primer SDH slab znak za druge državne družbe
Žiga Debeljak med najslabše plačanimi šefi uprav Velike razlike med podjetji
Potem ko je nadzorni svet SDH vodstvu največjega državnega upravljavca aprila letos najprej precej zvišal plače, nato pa jih na željo same uprave ta teden spet znižal, smo pogledali, kaj to pomeni za plače drugih državnih direktorjev. Te so kljub ugotovitvam, da bi bilo treba sistem spremeniti, še vedno omejene z Lahovnikovim zakonom in prav primer SDH vzbuja dvome o politični volji, da bi se to spremenilo.
Uprava Slovenskega državnega holdinga (SDH) se je ta teden zaradi negativnega odziva nekaterih članov vladne koalicije in dela javnosti odpovedala zvišanju plač ter svoje nadzornike prosila, naj jim jo spet zniža, in sicer predsedniku uprave Žigi Debeljaku z 18.500 evrov bruto na 12.802, članu uprave Janezu Tomšiču pa s 16.500 evrov bruto na 11.522. To ni prvi tak primer poskusa znižanja osnovnih plač vodstva SDH. Enak scenarij se je zgodil že leta 2018, ko sta družbo vodili Lidia Glavina in Nada Drobne Popović; tudi takrat so preklicali že sprejeto zvišanje plač.
Pri tem se postavlja vprašanje, kaj to pomeni za plače drugih direktorjev v družbah v pretežni državni ali občinski lasti. V teh so plače še vedno omejene s tako imenovanim Lahovnikovim zakonom, ki določa, da fiksna plača člana uprave ali poslovodstva lahko dosega največ od tri- do petkratnik povprečne plače v podjetju, variabilni del pa največ 30 odstotkov prejetih osnovnih plač. Združenje Manager in Združenje nadzornikov Slovenije (ZNS) že dolgo pozivata k spremembi tega sistema, ker da je preživet in nespodbuden, saj prinaša uravnilovko. Da so spremembe nujne prav tako že več let opažata SDH in ministrstvo za gospodarstvo, a do zdaj ni bilo politične volje za spremembe.
Sprememba priporočil
Zakon o SDH sicer dopušča odstopanja od plačil po Lahovnikovem zakonu, če se s tem strinja vlada in če tako sklene skupščina. SDH je lani v nekaj primerih tako vlado kot skupščino zaprosil za stališče do predlaganih politik prejemkov uprav, a vlada o tem ni odločala, zato holding tega ni mogel podpreti. Spremembe so se, denimo, zgodile v Uniorju, ker so tako glasovali drugi delničarji, v SDH pa ne. Skupščine javnih delniških družb so politike prejemkov članov organov vodenja na dnevnem redu imele že lani, vendar te prav zaradi nasprotovanja SDH marsikje niso bile sprejete. Tako bodo o tem, na primer, ponovno odločali delničarji Petrola, Save Re in Cinkarne Celje.
Poleg tega je SDH z nedavno spremembo svojih priporočil o prejemkih uprav, tudi druge državne družbe pozval, da politiko prejemkov uskladijo s priporočili državnega upravljavca. Pri tem lahko, kot je razumeti, nadzorni sveti utemeljijo razloge za odstopanje od Lahovnikovega zakona, s čimer se morata nato strinjati tudi SDH in vlada. V SDH odgovarjajo, da je ureditev prejemkov organov vodenja v Lahovnikovem zakonu za nekatere družbe zavezanke povsem ustrezna, za nekatere pa manj ustrezna oziroma neustrezna glede na značilnosti družb. Dodajajo, da bodo v primeru, da bodo družbe kot pripravljavke politik prejemkov organov vodenja ocenile, da je iz utemeljenih razlogov ter ob upoštevanju priporočil in pričakovanj SDH treba odstopiti od posameznih določb omenjenega zakona, njihove predloge skrbno proučili. Če bo ugotovil, da so razlogi za odstopanja utemeljeni, politike prejemkov pa skladne z omenjenim aktom, bo take politike prejemkov posredoval vladi v potrditev. Do zdaj vladi še ni poslal takšnega predloga.
Jamnik z nižjo plačo
Generalna direktorica ZNS Irena Prijović pravi, da je dobro, da je ta pot s priporočili odprta, opozarja pa, so bile te usmeritve sprejete razmeroma pozno, saj se je skupščinska sezona že začela, zato je vprašanje, ali bodo vse družbe lahko izpolnile rok do konca leta. Primer s plačami uprave SDH je po njenem mnenju nekakšen lakmusov papir. »Verjetno se marsikateri nadzorni svet ali uprava ne bosta hotela izpostavljati in bosta ostala pri sedanji višini plač uprave,« razmišlja in upa, da zaradi zapleta s plačami uprave SDH, ne bodo omejevali rasti plač članov poslovodstev v drugih državnih družbah: »To za konkurenčnost gospodarstva v času tako velikih izzivov, kot so energetska kriza, uvajanje umetne inteligence in zeleni prehod, gotovo ni dobro.«
Razlike v plačah vodilnih v državnih podjetjih so sicer zelo velike. Fiksni del plače prvega moža NLB Blaža Brodnjaka se je, na primer, po delni privatizaciji banke leta 2018 povečal za skoraj štirikrat na 45.000 evrov bruto in je celo presegel do zdaj najvišjo plačo – predsednika uprave Krke. Ker je država le še četrtinski lastnik, banka ni več zavezana omejitvam. Novi predsednik uprave SID banke pa ima, na primer, s 16.000 evri bruto za 5000 evrov nižjo plačo od svojega predhodnika. V banki pojasnjujejo, da je to v skladu s priporočili SDH. Tudi direktor naše največje zavarovalnice – Triglava, Andrej Slapar ima precej nižjo plačo kot Brodnjak. Predsednik uprave SDH Žiga Debeljak pa ima občutno slabšo plačo kot marsikateri šef podjetja, ki ga upravlja.
• SDH vladi še ni predlagal odstopanja od Lahovnikovega zakona.
• Primer znižanja plač v holdingu je nekakšen lakmusov papir.
• Tudi na skupščinah družb bodo razpravljali o politiki prejemkov uprav.