Zaradi razmočenih tal nevarnosti pred plazovi še ni konec
Največ težav je ujma povzročila na severovzhodu – Škoda je tolikšna, da bo pri sanaciji pomagala država
Torkovo obilno deževje, zaradi katerega je Arso za severovzhodni del države razglasil najvišje, rdeče opozorilo, je največ težav in škode povzročilo na Štajerskem in v Podravju, na območju Slovenskih goric, Haloz in Šentilja ter tudi v Pomurju in na Dolenjskem. Sprožilo se je več deset novih zemeljskih plazov, ki ogrožajo stanovanjske objekte, zaradi razlitij vodotokov so bile zaprte številne ceste. Pri odpravljanju posledic ujme so prebivalcem poleg civilne zaščite in gasilcev pomagali tudi pripadniki Slovenske vojske.
Vremenske razmere so se včeraj počasi umirjale, čeprav je marsikje še naprej občasno deževalo. Na Geološkem zavodu Slovenije opozarjajo, da zaradi velike namočenosti tal nevarnosti še ni konec in da je tudi v prihodnjih dneh, predvsem do konca tedna, ko so tudi še možne posamezne padavine, nujna previdnost. Prebivalce so pozvali, naj opazujejo dogajanje v okolici ter morebitno ogroženost sporočijo na 112.
Včeraj dopoldne so poplavljale Pesnica, Ščavnica, Kolpa, Mura ter v spodnjem toku tudi Dravinja in Ledava. Mura je zjutraj v zgornjem toku dosegla največji pretok in se je čez dan začela umirjati, medtem ko je v spodnjem toku še naraščala. Do večera so se še nekoliko povečale tudi poplave v spodnjem toku Krke.
Pomoč vojske, dokler bo treba
Prizadeta območja sta si včeraj ogledala minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan ter minister za obrambo Marjan Šarec. Brežan, ki je skupaj s predstavniki uprave za zaščito in reševanje ter direkcijo za vode obiskal občine Maribor, Pesnica, Šentilj in Gorišnica, je po obisku pri Forminu, kjer je poplavljala narasla Pesnica, dejal, da je že zdaj jasno, da bo škoda presegla mejo, ki je določena v zakonu o odpravi posledic naravnih nesreč, tako da bo pri njeni sanaciji občinam in oškodovancem pomagala država, Šarec pa je v Šentilju napovedal, da bo vojska pomagala toliko časa, dokler bo treba, po njegovi oceni bo sanacija potekala še najmanj nekaj dni. Združenje občin Slovenije je pri tem ponovno opozorilo, da sanacije zemeljskih plazov zelo bremenijo občinske proračune, in pozvalo k spremembi zakonodaje, ki bi občinam v takšnih razmerah olajšala dostop do državne pomoči.
Janez Polajnar, hidrolog z agencije za okolje, pravi, da je v torek ob že predhodno veliki namočenosti tal in vodnatosti vodotokov v enem dnevu ponekod zapadla več kot polovica običajnih majskih padavin, največ, okoli 50 litrov, na severovzhodu Slovenije, kjer je marsikje začelo deževati šele po 16. uri, in v Črnomlju. »To pomeni, da je bil to res koncentriran padavinski dogodek, ki je povzročil skoraj hudourniški dotok, tudi na rekah, ki sicer ne veljajo za hudourniške,« je dejal Polajnar.
Osem mrtvih, odpoved dirke
Na območju Haloz in Slovenskih goric se je od začetka maja, ko se je začelo obilnejše deževje in z nekaj presledki trajalo vse do danes, po nekaterih podatkih sprožilo okoli 500 zemeljskih plazov, je dejal vodja ptujske izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje Drago Murko.
Že od torka se z izrednimi razmerami zaradi plazov, ki ogrožajo več hiš in zaradi katerih so zaprli več prometnic, spopadajo na območju občine Šentilj, kamor so zjutraj na pomoč prispeli vojaki Slovenske vojske.
Deževje hude težave povzroča tudi na Hrvaškem, kjer so ponekod razglasili izredne razmere, na avstrijskem Štajerskem in v Italiji, od koder poročajo, da so poplave terjale osem smrtnih žrtev, evakuirati so morali najmanj 13.000 ljudi, zaradi vremena pa so včeraj odpovedali tudi nedeljsko dirko formule ena v Imoli. Pr. Zr., STA