Ilja Popit, 1945–2023
Konec decembra lani je bilo objavljeno, da je se družbeni bruto produkt v državah z evrom dvignil za 3,1 odstotka, medtem ko je bila rast letošnje leto po štirih mesecih le 0,8-odstotna.
Proračunski primanjkljaj je v vseh državah z evrom nanesel 4,2 odstotka, v letošnjih štirih mesecih pa 3,6 odstotka. Znižal se je tako skupni BDP kot proračuni v skupnem znesku.
V Sloveniji se je proračun zvišal, ker se inflacija ni znižala in se je v proračun nateklo več denarja kot v evropskem povprečju.
Tako pravi statistika in kdor ima opraviti z njo, pričakuje, da bo država ukrepala po svojih močeh.
Ko je Ilja Popit stopil v našo pisarno, se je s statistiko ukvarjal France Seunig, ki je bil pred vojno novinar Slovenskega naroda. Sedla sta skupaj in Ilja se je naučil, kako v preglednih tabelah, ki jih sam sestavlja po posamičnih kazalnikih, pride do bistva vsake statistike – to je bolj ali manj uspešnega napredovanja družbe in gospodarstva, merljivega v odstotkih glede na prejšnji mesec oziroma leto.
Vzroke in posledice slabših ali boljših rezultatov za določeno obdobje dela in gospodarjenja v državi smo takrat primerjali z Jugoslavijo kot celoto in Ilja Popit je po upokojitvi Franceta Seuniga skrbno prikazoval utrip resničnosti v primerjavi z načrtovanimi cilji. Počasi in neenakomerno sta se gospodarstvo in z njim država premikala navzgor in napredek je bil izmerjen.
»Besede in komentarji niso potrebni, preberite in si iz številk in ustvarite svoje mnenje.« Tako nam je vsak mesec povedal Ilja, le včasih se je pregrešil in povedal, kje smo zaostajali, pogosto le takrat, ko je bil zaostanek neupravičen glede na dane možnosti.
Potem smo se kot samostojna država resno primerjali samo sami s seboj, dokler nismo prevzeli evra in vstopili v Evropsko unijo. Iščemo poti, da se približamo njenemu jedru, raziskujemo, kaj je za nas sprejemljiva zelena politika ali dosegljiv družbeni standard. Cilji so jasni in resnično izmerljivi kot podlaga za odločitve.
Statistični podatki so dostopni vsem, tudi novi podatkovni viri so nastali in so solidnejša podlaga za statistiko. A časopis naj vseeno opozarja, da se je treba popravljati v ciljih, kadar so ti preveč visoko postavljeni in jih življenje ne dohaja.
Tako lahko sklenemo z Iljo Popitom, ki se je s statistiko ukvarjal do upokojitve. A upoštevati ga morajo tudi kot resnega opazovalca slovenske zelene politike. Kmetje že dolgo vedo, stoletja dolgo, koliko volkov je treba odstreliti, da ne trpijo škode. Hudovali so se na Iljo, ko je v našem časopisu zapisal in zahteval, da upoštevamo dolgoletne izkušnje. Še bolj so se hudovali, ko je dokazoval, da gozd ne more prehraniti toliko medvedov. Tudi tako znanje temelji na statističnih kazalnikih, ki so si jih z izkušnjami pridobili kmetje, in opominja, da je sožitje zelo občutljiva meja med resničnostjo in željami. Meja je v bogato zarasli gozdnati Sloveniji lahko postavljena visoko, jo je pa treba spoštovati. Tako je zapisal v Sobotni prilogi našega časopisa.
Kje si se mudil te počitnice, smo ga vprašali pred leti, ko smo sedeli v polni novinarski zasedbi v veliki sobi na Tomšičevi. V Varaždinu, je rekel. Pri tem je ostalo, da je nekaj raziskoval.
Leta 2007 mi je podaril knjigo Kračmanove pravljice, v katerih je »vdrugič zbrane Povesti, stare navade in uganke« izpod peresa Matije Valjavca »slekel iz narečij in preoblekel v knjižno slovenščino«. Matija Valjavec (1831–1897) je služboval v Varaždinu. Prvi del Kračmanovih pravljic je izšel že leta 2002.
Že Valjavec je v 19. stoletju pričakoval, da se bo iz teh in takšnih pripovedi dalo izluščiti, kakšno je bilo naše predkrščansko verovanje, je Ilja zapisal v posvetilu v drugi knjigi.
Tudi to delo je zbrano po časopisnih objavah pisatelja Valjavca do leta 1874. Kajti Slovenci smo že dolgo tu, kjer smo; samo magnetofon in sendvič spravi v torbo, obiskuje vasi na podeželju, kjer domačini in domačinke, predvsem tiste v letih, znajo povedati, kako se je govorilo o domačih rečeh pred leti.
Gospa Marija Stanonik z ZRC SAZU je imela v Ilji rednega sodelavca, ki je prinašal narodno blago in ga pod njenim nadzorom pripravljal za objavo. Zadnji njegov nastop sem gledala na računalniškem zaslonu pred dvema mesecema pri njem doma. Veste, kaj je to oprtnik?
Poiščite v narodnopisnem gradivu ZRC SAZU. Na svojem domačem računalniku.
To je bil Ilja Popit.