Belo se bo spet pralo na devetdeset
Pred snemanjem ilma Avtorica si skupaj z režiserjem želi čim bolj zveste adaptacije romana
V Sloveniji vsako leto izide približno 5000 knjig, od tega skoraj dvesto izvirnih slovenskih romanov. Ko je septembra pred skoraj petimi leti izšel prvenec Bronje Žakelj z nenavadnim naslovom, se je zdelo, da gre le za enega od njih. A že prvi bralci so v knjigi prepoznali veliko več in tri mesece po izidu je roman postal uspešnica. Ob koncu leta 2018 smo vsi vedeli, zakaj se belo pere na devetdeset.
Prodanih je bilo več kot dvajset tisoč izvodov in knjiga je gotovo ena največjih uspešnic zadnjih desetletij pri nas. Med drugim je postala roman leta in prejela Delovo nagrado kresnik. Avtobiografska zgodba, ki bralca ponese v osemdeseta leta prejšnjega stoletja, v čas Jugoslavije, v središče dinamične razširjene družine, v katero vstopita smrt in bolezen in jo za vedno spremenita, je tako prevzela bralce in kritike, da se je Bronja Žakelj znašla v središču literarnega življenja kot avtorica, ki je odprla temo, v kateri se prepozna vsak. O težkih stvareh, ki jih, ko pride čas, moramo sprejeti.
Že nekaj časa se govori, da bo knjiga dobila svoje nadaljevanje oziroma da bo postala ilm. Medtem ko glede prvega ni nič novega, pa je snemanje predvideno že za prihodnje leto. Izvedbena ekipa, vključno z igralci, je sicer še v oblikovanju, a vendar je opravljeno zelo pomembno delo: pisanje scenarija. Kot pove Žakljeva, so prvo različico naredili že pred tremi leti, a takrat se je proces šele začel. »Trenutno delamo na četrti, ki jo loščimo, pilimo in iščemo optimalne rešitve, ne samo za vsak prizor, temveč za vsako repliko. Vsak dialog je dragocen in gledalcu mora sporočiti čim več, ne sme izzveneti v prazno. Poleg tega je roman pripoved v besedi, ilm pa pripoved v sliki in potrebuje drugačno dramaturgijo.«
Ko je kmalu po izidu knjige nastopila v televizijski oddaji Studio Ciy, ki jo je tistega ponedeljka režiral Marko Naberšnik, je beseda dala besedo, voditelj Marcel Štefančič pa je kot strasten ilmoil v njeni zgodbi že zaslutil ilm in režiserju predlagal, da knjigo prebere. Potem se je vse zgodilo hitro; Naberšnik je knjigo res prebral, se našel v njej in poklical avtorico.
Duh knjige tudi na filmu
»Filma ne bi bilo, če ne bi vzpostavila tako lepega odnosa,« poudarja Žakljeva. »Popolnoma mu zaupam in vem, da bo z mojo zgodbo spoštljivo ravnal. Vedno obstaja dvom, strah, a kljub vsemu je razlika, če v ekranizacijo predajaš iktivno ali pa intimno, avtobiografsko pripoved. Svoje namreč ne bi dala komurkoli, tudi če bi šlo za visoke številke. Ne gre le zame, gre za mojo družino, za vse, ki jih imam rada, zato ne bi privolila v prevelika odstopanja.«
Želi si, da duh knjige ostane živ tudi v ilmu. »Pomembno se mi zdi, da se zgodba ne karikira in da se po drugi strani ne zapade v patetiko, ko se dogajanje s smrtjo mame prelomi. Upam, da nam bo uspelo in da bomo tudi iz ilma iztisnili bistvo: Da se da in da je vredno. Ne samo preživeti, ampak predvsem živeti.«
Scenarij pišeta skupaj z Naberšnikom, so pa sestavili tudi širšo skupino strokovnjakov, ki napisano analizirajo in pomagajo iz scenarija iztisniti čim več. »Eden večjih izzivov je racionalizacija dogajanja in enoten dramaturški lok. Pri pisanju se največ ukvarjamo z avtentičnostjo. Ali je nekaj dovolj dobro zasnovano, da bo na ilmu videti resnično.« Producent ilma, Perfo Production, je že pridobil sredstva na razpisu Slovenskega ilmskega centra, dodaten denar pa išče na razpisih v tujih ilmskih centrih.
In kdo bo odigral glavne vloge? Bronjo deklico, Bronjo mlado žensko, babico Dado, brata Roka, fanta Urbana ...? Kot poudarja avtorica, ima glavno besedo pri izboru igralcev seveda režiser, se pa tudi o tem veliko pogovarjata.