Nova ureditev osebne asistence in oskrbe od januarja
Predlog zakona Ministrstvo napoveduje več nadzora nad izvajalci in obljublja razvoj komplementarnih storitev
Na začetku prihodnjega leta naj bi, skupaj z novim zakonom o dolgotrajni oskrbi, začela veljati tudi nova ureditev osebne asistence. Vsebovala naj bi nekaj pomembnih razlik, v primerjavi z določili sedanjega zakona, pred njeno polno uveljavitvijo bo treba razviti veliko komplementarnih storitev v socialnem varstvu, da nihče ne bi ostal brez pravic, je napovedal resorni minister Luka Mesec, ki je včeraj uporabnikom predstavil teze za novelo zakona. Večina navzočih je njihove glavne usmeritve podprla. Čez približno tri tedne naj bi bilo besedilo zakonskih sprememb, ki so nastajale tudi v okviru pogajalske skupine, pripravljeno za medresorsko usklajevanje. Kaj naj bi prinesle? Predlog podrobneje opredeljuje, da je osebna asistenca pomoč uporabniku pri vseh tistih opravilih in dejavnostih, ki jih ne more izvajati sam zaradi vrste in stopnje invalidnosti, vendar ne zaradi bolezni, ter da gre za trajnost zdravstvenega stanja in je zdravljenje zaključeno, pri čemer pa ni mogoče pričakovati izboljšanja stanja. Pogoj za vključenost bo status invalida po različnih predpisih ali ugotovljena telesna okvara skladno z navodilom za izpolnjevanje obrazca prijave v zavarovanje za invalide. Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) ocenjujejo, da na tak način nobena skupina ne bo izključena.
Predlagajo tudi opredelitev aktivnosti kot vključevanje v skrb za otroka, starega do 18 let, zaposlitev ali iskanje zaposlitve, izobraževanje, športno in kulturno udejstvovanje ter še nekaj drugih, pri čemer poudarjajo, da aktivnost ni pogoj za pridobitev osebne asistence, bo pa na njen račun vlagatelj pridobil večji obseg storitev.
Postopno naj bi se razvile komplementarne storitve, kot je dolgotrajna oskrba na domu, oskrbovalec družinskega člana, več storitev po zakonu o socialnem vključevanju invalidov, dnevni in medgeneracijski centri, programi duševnega zdravja in podobno. »Od 1. januarja 2024 ne bo avtomatizma, da bi kdorkoli izgubil pravico do osebne asistence, temveč lahko načrtujemo mehak prehod v najustreznejšo obliko za posameznika, ko bo na voljo,« je pojasnila Andrejka Znoj, generalna direktorica direktorata za invalide na MDDSZ.
Predvidevajo vzpostavitev enotne vstopne točke na centru za socialno delo do 1. januarja 2025 za vse pravice, pridobljene na podlagi zakonov o osebni asistenci, dolgotrajni oskrbi, socialnem vključevanju invalidov in socialnem varstvu. Na podlagi enotnega ocenjevalnega orodja in subjektivnega pogovora naj bi določali, kakšna pravica komu pripada. Vsi upravičenci do osebne asistence bodo na novo ocenjevani.
Kot eno od slabosti sedanjega sistema je Luka Mesec izpostavil pomanjkanje nadzora in napovedal, da bodo izvajalci bistveno bolj pod drobnogledom, kot so zdaj, tudi zato, ker so, kot se je izrazil, nekateri med njimi začeli asistenco obravnavati kot tržno storitev, ki jo v celoti inancira država, sami pa celo iščejo stranke po terenu. »Dogajalo se je, da nekateri uporabniki ob nadzoru niso niti vedeli, da imajo osebno asistenco ali da je nekdo, ki je bil celo direktor organizacije izvajalca, v aplikaciji beležil delovne ure, dejansko pa je bil na morju,« je ponazoril Mesec in dodal, da bo bolj deinirana tudi odgovornost uporabnika. »Vemo za primer, ko so asistenta poslali v hlev in pokopavati kozo. Upravičencu, ki osebne asistence ne bo uporabljal skladno z njenim namenom, bo pravica začasno odvzeta,« je napovedal. Nadzor bo po novem v pristojnosti socialne inšpekcije.
Predlagajo še nekaj drugih posegov – med drugim, da se širi nabor tistih, ki se jih šteje kot družinske člane, še na stare starše in rejnike, po novem pa naj bi smel osebno asistenco izvajati le en družinski član uporabnika. Zdaj sta lahko dva, v prvotnem zakonu pa to ni bilo omejeno. »Namesto da bi osebna asistenca pomagala k samostojnosti, aktivaciji in vključevanju uporabnika v družbo, se je dogajalo, zlasti pred omejitvijo, da se je zgodila deaktivacija celih družin, kjer so vsi postali osebni asistenti,« je komentiral Mesec. Le v času odsotnosti redno zaposlenih asistentov bosta lahko nadomeščala največ dva družinska člana. Prav tako predvidevajo, da osebni asistenti ne bodo mogli biti več samostojni podjetniki, razen za nadomeščanja. »S tem se ne strinjamo, saj se srečujemo z velikim pomanjkanjem kadra, posebej za tiste s težjimi invalidnostmi in za uporabnike, ki imajo manj ur na teden,« se je odzval Midhed Huskić iz Društva študentov invalidov, ki je povedal, da so se ob napovedi sprememb najprej prestrašili, da jim bodo kaj vzeli, a so trenutno s tezami zadovoljni. Tudi po besedah Mateje Toman iz Društva distroikov Slovenije so se bali zmanjševanja pravic, »a razprave v pogajalski skupini ne gredo v smer varčevanja, temveč vsebine«. Pri tem je opozorila na pravice asistentov, da se jim zagotovi varna zaposlitev, ki bo ustrezno vrednotena. »Z ministrstvom za inance smo dogovorjeni, da se urna postavka zviša s 15 na 15,56 evra, čim uredimo sistem,« se je odzval Mesec in dodal, da za letos predvidevajo za 200 milijonov izdatkov za asistenco za približno 4000 uporabnikov.
• Opredelitev osebne asistence in aktivnosti, ki ne bo pogoj za pridobitev.
• Predvidena je enotna vstopna točka.
• Nujna bo vzpostavitev komplementarnih storitev.