Narcise in psihopate vzgajamo sami
Medvrstniško nasilje Strokovnjaki poudarjajo pomen preventive, a pri nekaterih zgolj pogovor ni rešitev
Člani odborov za izobraževanje in notranje zadeve so po večurni razpravi ministrstvu za vzgojo in izobraževanje naložili, naj prouči zakonodajo in predlaga morebitne spremembe, ki bi učiteljem, vzgojiteljem in ravnateljem povrnile pedagoško avtoriteto in strokovno avtonomijo. Ravnateljica Strokovnega centra Planina Leonida Zalokar sicer pravi, da imajo podatke že več let, spremenilo se ni nič, medtem pa se narcisizem in psihopatija v družbi razraščata.
Špela Kuralt
Potem ko so razpravljavci poudarjali pomen pogovora, preventive in naštevali številne programe, je članom odborov spregovorila Zalokarjeva: »Ko otroci pridejo k nam, so v predhodnih obravnavah že od osem do deset let. Ti otroci so deležni vsega, kar ste našteli. Ljudem, staršem se trga!« Dodala je, da se nenehno poudarja, da represija ne prinese ničesar: »Ne vem, ali se zavedate, da vzgojiteljice jokajo, ker triletnikov ne obvladajo.« Ravnatelj Zavoda za vzgojo in izobraževanje Logatec Borut Marolt je opozoril: »Nasilništvo je zelo kompleksen pojav. Porast nasilnih dejanj je predvsem pri narcisistični motnji, ki je produkt permisivne vzgoje. Obravnava teh vedenj mora slediti k prevzemanju odgovornosti. Otrok in staršev. Temu mora slediti tudi zakonodaja.«
Društvo psihologov Slovenije opozarja, da so poenostavljene razlage nasilja, špekulativno in senzionalistično poročanje lahko škodljivi. Poudarjajo še, da tisti, ki sodelujejo pri nasilju, večinoma niso otroci z brezčutnimi in neobčutljivimi potezami, ki jih je sicer zelo malo. Tudi Tristan Rigler je na včerajšnji seji poudaril, da je takih otrok le za vzorec, a potrebujejo posebno obravnavo: »Na tem področju pa nam ne gre. Pogovor ne pomaga pri vseh otrocih, čeprav tega ni popularno povedati. Zelo zviti, pametni, zelo nasilni se znajo zelo lepo pogovarjati.« Več razpravljavcev je opozorilo na nujen zgled odraslih, saj od otrok ne moremo pričakovati več, kot dajemo sami.
Številni razpravljavci skupne seje državnozborskih odborov za izobraževanje, znanost in mladino ter odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo so opozarjali na pomanjkanje avtonomije šol, problem permisivne vzgoje in problemov zaradi tehnologije, hkrati pa poudarjali pomembnost preventive in pogovorov. Morebitne ukrepe in predloge normativnih sprememb bo pripravila medresorska delovna skupina, ki so jo ustanovili na začetku maja.
Razpravljavci so bili enotni, da je ena največjih težav pri preprečevanju nasilja duševno zdravje. Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Azra Herceg je spomnila, da se polovica duševnih motenj začne do 14. leta, do 24. leta pa tri četrtine vseh duševnih motenj. Da je medvrstniškega nasilja vse več, lahko potrdijo v Zvezi prijateljev mladine Slovenije, je dejala Darja Groznik: »TOM telefon je bil mišljen kot splošni telefon, postal pa je krizni telefon.« Dodala je, da se je število poročanj o samomorilnih težnjah v primerjavi z letom 2019 povečalo za 70 odstotkov.
Predsednik Dijaške organizacije Slovenije Simon Trussevich je spomnil na poziv uvedbe pregledov mentalnega zdravja pri sistematskih pregledih otrok in mladostnikov: »Predlagamo, da ministrstvo za zdravje s tem projektom začne vsaj pilotno.« Opozoril je še na spletno nasilje: »Otroci do osmega leta preživijo na spletu do dve uri na dan, od 8. do 18. leta pa tudi po šest ur. Prepoved ni rešitev, nujen pa je nadzor.«
Sistemsko urejanje?
Predstavniki ministrstev so poudarjali, da je ključna preventiva ter da je zakonodaja bolj ali manj dobra. Državna sekretarka na ministrstvu za pravosodje Valerija Jelen Kosi je dejala, da pripravljajo nov zakon o obravnavi mladoletnih storilcev kaznivih dejanj, a da dosedanje analize kažejo, da ni potrebe po znižanju starostne meje za kazensko odgovornost, ki je danes 14 let.
Tudi direktor Zavoda RS za šolstvo Vinko Logaj je dejal, da represivni ukrepi ne dajejo učinkov: »Krepitev šolskega okolja je v razvijanju kulture odnosov v vzgojno-izobraževalnih zavodih in s tem vrednot posamezne organizacije. To je ključ do zmanjšanja nasilja.« Dodal je, da kaznovanje in izoliranje ne daje rezultatov: »Poleg tega se vse več vrst nasilja pojavlja zunaj učilnic. V šolah pa je tudi na sistemski ravni potreben resen premislek, kako v posameznih primerih zavarovati pravice vseh otrok do izobraževanja in kakovostnega učnega procesa. /…/ Priložnosti vidimo tudi v sistemskem urejanju, morda že pri zakonu o osnovni šoli.«
• Za reševanje medvrstniškega nasilja je najpomembnejša skrb za duševno zdravje.
• Večina strokovnjakov meni, da represija ni rešitev.
Zgled
Več strokovnjakov je opozorilo, da je ključen zgled. Ravnatelj Zavoda za vzgojo in izobraževanje Logatec Borut Marolt je opozoril: »Pri nas danes prevladuje populacija otrok s permisivno vzgojo. Manjka jim omejitev, zadolžitev in frustracij. To so otroci staršev, ki so bili sami vzgojeni permisivno.« Dodal je, da empatija ni prirojena: »Odpravljati je treba egocentričnost. Imamo 19-letnike, ki nimajo nobene empatije in ki so bili pri 15 letih nasilni do svojih staršev.«
Tristan Rigler iz enote za adolescentno psihiatrijo v Ljubljani pa je poudaril, da ne smemo v isti koš metati vseh otrok: »Nasilnih, razvajenih otrok je majhen vzorec, ki potrebuje posebno obravnavo in ta nam šepa. Pogovor ne pomaga pri vseh otrocih, čeprav tega ni popularno povedati. Zelo zviti, pametni, zelo nasilni otroci se znajo zelo lepo pogovarjati.« Dodal je, da so vrednote ključne, a da smo velik problem odrasli: »Tu, kjer smo danes, je hram demokracije, hkrati pa tudi hram
• Če želimo rešiti nasilje med mladimi, moramo vedenje spremeniti tudi odrasli.
Nasilnih, razvajenih otrok je majhen vzorec, ki potrebuje posebno obravnavo in ta nam šepa.
Tristan Rigler
sovražnega govora. Če slišimo od odraslih takšne stvari, ne moremo pričakovati, da bodo mladi čudežno boljši, kot smo mi. Morda lahko ponudimo zgled, kako se konstruktivno rešujejo težave. Ne s poniževanjem. Ali veljajo pravila in kako jih realiziramo? Ne da nekdo naredi kaznivo dejanje, potem pa se javno hvali, kako se je izmuznil.«
Poudaril je, da smo pri spletnem nasilju precej v zaostanku: »Ko odrasli izvemo za aplikacije, te niso več aktualne, otroci so osem korakov pred nami. Nimamo pojma, kaj se dogaja med njimi. Govorimo o svetu, o katerem ne vemo nič, vidimo pa rezultate.«
so zdravniki in pacienti predstavili skupne težave. Kljub temu da jih je malo, družinski zdravniki skrbijo za zdravje 1,5 milijona odraslih in razrešijo okoli 80 odstotkov vseh zdravstvenih težav pacientov. Za njihovo delo je namenjenih zgolj 200 milijonov evrov, kar je štiri odstotke vsega zdravstvenega denarja, je podatke navedel Rok Ravnikar, družinski zdravnik iz ZD Kamnik in predsednik odbora za osnovno zdravstvo na Zdravniški zbornici Slovenije. A težav ne more odpraviti denar, ampak izboljšanje pogojev dela, je poudaril.
Dolgoletne preobremenitve
Preobremenitve ne nastajajo le zaradi prevelikega števila in vse starejših pacientov. Ena največjih težav so administrativna opravila, s katerimi se morajo ukvarjati. Raziskava je pred časom pokazala, da družinski zdravniki namenijo administraciji petino svojega časa. Nepotrebne obremenitve nastajajo tudi, ker morajo pacientom pojasnjevati pravila obveznega zavarovanja in se z njimi pogajati o pravicah. »Tega ni nikjer na svetu,« je dejal Rok Ravnikar.
»Kakovosten čas je pogovor zdravnika s pacientom, ne pa da je zdravnik tajnica ZZZS,« je v imenu pacientov dejal Gregor Cuzak, generalni sekretar Zveze organizacij pacientov Slovenije, ki je poudaril tudi, da pacienti ne želijo, da se katerakoli tehnologija postavi med zdravnika in pacienta, pacienta in medicinsko sestro ali farmacevta.
Mladi zdravniki zaradi obremenitev izgorevajo, starejši se zaradi izčrpanosti upokojujejo takoj, ko izpolnijo pogoje za upokojitev, čeprav je med zdravniki veljalo, da delajo do svojih poznih let, je povedala družinska zdravnica dr. Nena Kopčevar Guček. »Kolegica, stara 36 let, je izgorela. Leto dni je bila na bolniški, zdaj dela po štiri ure. Za večje obremenitve je za zmeraj izgubljena,« je navedla. Ali to sploh koga zanima?
Zdravniki škarij in platna za zakonske spremembe nimajo v svojih rokah, so spomnili. Na težave so začeli opozarjati leta 2010, ko »je zasvetila rumena opozorilna luč«, leta 2019 z uporom zdravnikov v Kranju se je prižgala rdeča, a težave niso bile odpravljene in rdeče opozorilo še vedno sveti, je ponazoril Rok Ravnikar. Taka kriza se je zgodila, kot vidimo v ZD Ljubljana. Že pred časom so identiicirali 32 točk administrativnih razbremenitev