V domu starejših občanov obupano iščejo negovalce
Stavbo zgradili, ne morejo pa sprejeti stanovalcev, saj jim ne uspe pridobiti dovolj zaposlenih, ki bi lahko zanje skrbeli
Nov dom SeneCura v Pivki, ki lahko sprejme 65 stanovalcev, bi moral začeti delovati junija, a so njegovo odprtje prestavili okvirno na jesen. Vzrok je, da jim ne uspe dobiti delavcev. Doslej so zaposlili le vzdrževalca in eno strežnico. Direktorica in socialna delavka v skladu z modelom grozda manjših domov skrbita tudi za enoti podjetja SeneCura v Komendi in Žireh. V pravkar zgrajenem domu so sicer nameravali zaposliti 35 ljudi.
Po besedah Sande M. Gavranovič, ki je v okviru avstrijskega podjetja SeneCura pristojna za Slovenijo, zaposlene iščejo na vse načine. Potrebovali bi diplomirane in srednje medicinske sestre oziroma tehnike, bolničarje in strežnice. V koprski območni službi zavoda za zaposlovanje, s katerim sodelujejo, v evidenci brezposelnih trenutno ni prijavljenih kandidatov, ki bi bili ustrezni za zaposlitev na teh delovnih mestih. Težave so tudi zaradi pomanjkanja kuharjev, kar pomeni, da v pivškem domu za zdaj ne morejo zagnati lastne kuhinje.
Znano je, da so med glavnimi vzroki za pomanjkanje poklicev v socialnem varstvu nizki dohodki in časovna preobremenjenost. V SeneCuri, ki ima v Sloveniji sedem domov za starejše občane, morajo kot koncesionarji spoštovati sistem plačnih razredov v javnem sektorju, lahko pa svoje zaposlene bolje nagradijo z različnimi dodatki.
Model grozda majhnih domov
»Novi dom je velika pridobitev. Težave s kadri so zelo resne, vendar sem optimist in verjamem, da se bodo zadeve v nekaj mesecih uredile,« pravi Robert Smrdelj, župan občine Pivka. Pri iskanju rešitve za lokalni dom za starejše so se priključili projektu Grozd majhnih domov. Pri tem sodelujeta tudi občini Žiri in Komenda, kjer je podjetje SeneCura že lani in v začetku tega leta odprlo domova za starejše. Težave s kadri pa so imeli tudi tam. »Pri grozdu majhnih domov gre za model razpršenega poslovanja, saj sicer domovi vsak zase ne bi bilo ekonomsko rentabilni, tako pa si delijo nekatere stroške,« pojasni Smrdelj.
Kot povedo v Zbornici – Zvezi (zbornici zdravstvene in babiške nege in zvezi strokovnih združenj),
Da izvajalci zdravstvenih storitev ne bodo zapuščali poklica ali odhajali v tujino, je treba nujno urediti delovne razmere, zagotoviti konkurenčno plačilo in izboljšati njihov status.
je po oceni v socialnovarstvenih zavodih vsaj tolikšno pomanjkanje izvajalcev zdravstvene nege kot v slovenskih bolnišnicah, kjer razpolagajo z metodološko preverjenim zadnjim podatkom, da primanjkuje več kot 20 odstotkov kadra. Za rešitev težav bi bilo treba najprej določiti nove kadrovske standarde in normative, ki temeljijo na današnjih potrebah pacientov, nato oblikovati strategijo in sprejeti zakon za dosego teh ciljev, navedejo.
Kako se bomo kot družba sploh znašli?
»Da izvajalci zdravstvenih storitev ne bodo zapuščali poklica ali odhajali v tujino, je treba nujno urediti delovne razmere, zagotoviti konkurenčno plačilo ter izboljšati njihov status. To so stvari, na katere opozarjamo že več let in jih je treba nujno rešiti, sicer nam grozi razpad zdravstvenega sistema,« poudari predsednica Zbornice – Zveze Monika Ažman.
Podobno meni Darinka Klemenc iz združenja Srebrna nit, ki izpostavi, da so težave s kadri v domovih starejših občanov prisotne po vsej Evropi, kjer ti poklici očitno niso dovolj cenjeni. Kot sklene, ni jasno, kako se bomo ob obstoječih demografskih trendih kot družba v prihodnje znašli.