Novi časi, novi ekološki in socialni modeli
V Lyonu avto ne bo več samo avto, eksperimentirali bodo tudi z delovnikom po štiri dni na teden
Eko-socialni pristop dobiva nove dimenzije. V Lyonu so se odločili, da parkirišče ni več samo parkirišče, za vse enako, ampak bodo različni domači uporabniki (ne le obiskovalci) zanj plačevali različno. Od januarja prihodnje leto bo cena odvisna od velikosti in vrste avtomobila: za velika vozila na bencin ali dizel bo treba odšteti več, za hibridna, električna in manjša vozila pa manj. Demokracija dobiva nove družbene obraze, kakor ni malo kritik, se bo tistim, ki imajo malo več, kolektivno jemalo na vsakem koraku. Ko bi se le potem razporedilo korektno.
Doslej je veljala enotna parkirna tarifa za vse Lyončane – po 20 evrov na mesec –, po novem pa bodo tri progresivne kategorije. Merilo bosta ekologija in sociala, javni prostor si bo treba, kakor se širi ekolevičarska dikcija, v skrbi za planetarno zdravje in okoljsko problematiko deliti pravičneje. Najrevnejša gospodinjstva naj bi plačevala po 15 evrov na mesec, enako bo veljalo za električne avtomobile do 2200 kilogramov in navadne avtomobile do tone. Po 30 evrov na mesec bodo morali odšteti lastniki klasičnih oziroma termičnih avtomobilov med tono in 1725 kilogrami ter hibridnih do 1900 kilogramov. Največ, 45 evrov na mesec, pa vsi, ki vozijo tačas za prihodnost najbolj moteča vozila: avtomobile na bencin ali dizel, težje od 1725 kilogramov, pa hibride nad 1900 kilogrami. Lyon bo tako menda prvo francosko mesto, ki bo pri parkirninah upoštevalo tako socialne kot ekološke kriterije.
Zelena oblast
Od julija 2020 vodi mesto Lyon Grégory Doucet, 49-letni zeleni župan, ki vedno znova opozori nase tudi v medijih. Pred nedavnim se je v Le Mondu podpisal pod kolektivni poziv, po katerem bi vlada morala poskrbeti, da bo v šolah na jedilniku več vegetarijanskih jedi, ne obratno. Zaradi šolske prehrane je manjši družbeni vihar povzročil že v koronskem
Župan Doucet je pred tremi leti razburil javnost z opazkami na račun »mačistične« in »okoljsko sporne« kolesarske dirke po Franciji.
letu 2021, ko se je odločil, da v lyonskih šolskih jedilnicah ne bo mesa. Čeprav je bil ukrep začasen – z brezmesnim jedilnikom so menda lažje razdeljevali hrano ob nujnem upoštevanju strogega zdravstvenega protokola –, je del javnosti in politike negodoval, da je v ozadju ideologija; sploh ker so na šolskem krožniku ostali jajca in ribe. Proti lyonskemu županu se je takrat na nacionalni ravni postavil notranji minister Gérald Darmanin, ki mu je očital žaljenje francoskih kmetov in mesarjev, lažni moralizem, škandalozno ideološko vpletanje v prehrano otrok, kar sporno indoktrinacijo.
Od dirke do štiridnevnega delovnika
Župan Doucet je pred tremi leti razburil francosko javnost tudi z opazkami na račun »mačistične« in »okoljsko sporne« kolesarske dirke po Franciji, ko se je spraševal, kakšen je njen ogljični odtis. Toda po drugi strani mnoge Lyončane veseli, da je kmalu po nastopu mandata na številnih zelenih zaplatah po mestu poskrbel za urbane sadovnjake. Skrb zanje so prevzeli od šol in socialnih centrov do raznih združenj in bližnjih stanovalcev, s ciljem opozarjati na pomen zdrave prehrane, biotske raznovrstnosti in dobrega družbenega počutja.
Kaj pomeni dobro razpoloženje, bodo od septembra preverjali tudi v širši metropoli Lyon, ki jo vodi prav tako zeleni politik Bruno Bernard: 5500 od 9600 zaposlenih v tamkajšnji upravi bo, kakor so se odločili prostovoljno, eno leto delalo štiri dni v tednu. S tem naj bi preverili, ali bi en prosti dan več pomenil manj bolniških odsotnosti in bolj zadovoljne zaposlene. Kakor so pojasnili, bo obseg dela, tako zapoveduje zakonodaja, ostal enak sedanjemu: 35 oziroma 36 ur na teden. Podobno eksperimentirajo v Grenoblu, Lillu in Annemassu ter v nekaterih zasebnih podjetjih, pa tudi v javni upravi v Pikardiji ... Novi časi kličejo po novih modelih v različnih sferah javnega in zasebnega življenja.