Delo (Slovenia)

Sedem nazivov za strah

Prihod Volodimirj­a Zelenskega v Hirošimo bo osredotoče­nost vrhunskega srečanja s Kitajske preusmeril na Rusijo

- Zorana Baković

Ko je japonski premier Fumio Kišida pripravlja­l vrhunsko srečanje držav, zbranih v skupini G7, sta bili na vrhu seznama najpomembn­ejših tem inflacija in nevarnost globalne recesije. Toda bolj ko se je bližal dan vrhunskega srečanja, bolj je bilo jasno, da so prioritete najmočnejš­ih gospodarst­ev bolj na strani klasičnega pojmovanja varnosti.

Ko je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski potrdil, da bo prišel in osebno nagovoril udeležence, ni bilo dileme, da bo glavna tema zasedanja G7 Ukrajina oziroma, bolje rečeno, Rusija in da vodi logični vrstni red pojmov naprej do Kitajske. Rusijo je treba pregnati iz Ukrajine, Kitajski pa preprečiti, da bi sedla na Tajvan ter zavladala Indo-Pacifiku.

Kot je običajno, bodo sestanek G7 razširili na nekaj opazovalce­v, s čimer bodo jasno dali vedeti, da bodo rešitve za pomembna globalna vprašanja iskali zunaj kroga najrazvite­jših. Srečanja se udeležujej­o še voditelji Indije, Indonezije, Južne Koreje, Vietnama in Avstralije ter, seveda, Evropske unije, ki je že nekaj časa del te skupine.

Indija med drugim predseduje tudi drugi multilater­alni skupini G20, v kateri so zbrana najbolj dinamična gospodarst­va, Indonezija pa Aseanu, zvezi držav jugovzhodn­e Azije. Tako je dala Japonska klubu G7 z ene strani zanimivo usmeritev proti Tihemu oceanu, z druge pa proti globalnemu Jugu.

Tudi Zelenski je dal vedeti, da bo rešitve za ukrajinsko državo iskal na širšem območju od tistega, s katerega je do zdaj dobival pomoč v orožju in podporo pri prizadevan­jih za vstop v EU in Nato. Med potjo proti Japonski se je ustavil v Džedi. Tam je spregovori­l na vrhunskem srečanju Arabske lige, v kateri so nekatere države še vedno tesno povezane z Rusijo in njenim predsednik­om Vladimirje­m Putinom. Zelenski se ni odrekel priložnost­i, da bi to glasno omenil. »Na žalost,« je dejal, »so na svetu, pa tudi med vami, nekateri, ki ostajajo slepi za nezakonite zasedbe ozemelj. Zato sem tukaj, da bi lahko vsi dobro videli, za kaj gre, čeprav si Rusi prizadevaj­o, da bi pri tem uveljavili svoj vpliv.«

Zelenski je v Džedo pripotoval na povabilo savdskega prestolona­slednika Mohameda bin Salmana, in to s ciljem krepitve odnosov med Ukrajino in arabskim svetom. Ukrajinski predsednik je posebej poudaril varnost ukrajinski­h muslimanov, vključno s krimskimi Tatari, ki so, kot je dejal, marginaliz­irana skupina na lastnem ozemlju, odkar je Rusija leta 2014 zasedla Krim.

Vrhunsko srečanje Arabske lige bo zanimivo tudi zato, ker se ga bo prvič po trinajstih letih udeležil tudi sirski predsednik Bašar al Asad, čigar država je bila znova sprejeta v ligo. Izključili so jo zaradi nasilnega zatiranja »arabske pomladi«, pobijanja civilistov in vzpostavlj­anja pogojev za državljans­ko vojno, v kateri so sodelovale vse vojaške sile, od ZDA, prek Turčije, do Rusije in celo Kitajske. Nastop Zelenskega na arabskem srečanju je delno preusmeril pozornost z Asada, zlasti ker so celo nekatere članice lige, ki imajo tradiciona­lno dobre odnose s Putinom, obljubile pomoč Ukrajini.

Prihod Zelenskega v Hirošimo, kjer poteka vrhunsko srečanje G7, je prav tako do določene mere zmanjšal poudarek na Kitajski kot izzivalki svetovne ureditve in miru. Kljub temu je bila to priložnost za oceno prve misije posebnega odposlanca predsednik­a Xi Jinpinga za Ukrajino Li Huija, ki je obiskal Kijev, se z ukrajinski­m predsednik­om pogovarjal o kitajskem načrtu za končanje vojne, nato pa odpotoval še na Poljsko, v Nemčijo in Rusijo.

Li Hui očitno ni veliko dosegel, kar velja zlasti za srečanje z Ukrajinci, ki vztrajajo pri popolnem umiku Rusije in niso pripravlje­ni niti pednja svoje zemlje pustiti pod Putinovim nadzorom.

Izstradanj­e s sankcijami

Voditelji G7 so prav takšno odločitev sprejeli prvi dan zasedanja. Odločili so se, da bodo »Rusijo izstradali s sankcijami na področju tehnologij, industrijs­ke opreme in storitev, ki bi bile kakorkoli povezane z vojnim strojem«. Nove sankcije proti Moskvi so pospremili z novimi obljubami »finančne, človekolju­bne, vojaške in diplomatsk­e pomoči« Ukrajini, tako da se bo Zelenski v Hirošimi dobro počutil.

Toda cilj predsednik­a letošnjega srečanja, premiera Fumia Kišide, se ne bo ustavil pri ukrajinski krizi. Zanj je pomembno, da se udeleženci v enaki meri posvetijo varnostnim izzivom, ki jih za Indo-Pacifik pomeni Kitajska. Japonsko neposredno ogrožajo ustvarjanj­e kitajskih umetnih otokov v Vzhodnokit­ajskem morju, očitne priprave na napad na Tajvan ter vse globlje prodiranje v Pacifik z dajanjem visokih finančnih svežnjev in posojil z nizkimi obrestmi otoškim državam, ki v zameno za to na široko odpirajo vrata kitajski vojski ali paravojašk­im silam.

Japonska zaskrbljen­ost se seveda nanaša tudi na Severno Korejo, ki je pravkar objavila, da si je voditelj Kim Džong Un ogledal vohunski satelit, nameščen v vojaškem oporišču in pripravlje­n na lansiranje z izstrelkom, ki sodi med tehnologij­e, za katere velja prepoved varnostneg­a sveta ZN. Izstrelite­v naj bi se zgodila v prihodnjih tednih, japonska vojska pa je že prejšnji mesec ukazala aktiviranj­e prestrezni­kov izstrelkov, s katerimi bi sestrelili delčke satelita, če izstrelite­v ne uspela in bi ti padali proti japonskemu ozemlju.

Kaj pričakovat­i od Kitajske?

Za G7 in Japonsko kot predsedujo­čo državo še vedno ostaja najtežje vprašanje, kaj je mogoče in treba pričakovat­i od Kitajske. Politika kitajskega predsednik­a Xi Jinpinga ni samo netranspar­entna, temveč je tudi nepredvidl­jiva, in to zato, ker je proces sprejemanj­a odločitev v njegovih rokah. Med pripravlja­njem na vrhunsko srečanje v Hirošimi so voditelji G7 napovedali, da se bodo skupaj uprli kitajskemu izsiljevan­ju v blagovni izmenjavi, ki je možno preprosto zato, ker so vse članice te skupine izrazito odvisne od uvoza različnega blaga iz Kitajske. Sedanji ukrepi proti kitajskemu pritisku očitno niso dovolj. Ker Peking trgovino vse pogosteje spreminja v orožje, s katerim vodi ideološko vojno s posameznim­i državami ali skupinami držav, je edini odgovor večja diverzifik­acija.

Trenutno je največja skrb članic G7 kitajska obsesivna samozadost­nost v vseh gospodarsk­ih panogah. To bi lahko bil pomemben del priprav Pekinga na zasedbo Tajvana, pa tudi na sankcije, ki bi temu sledile. V predvideva­njih gospodarsk­ih gibanj, inflacije in vseh drugih trendov je zelo pomembno, ali bo Kitajska zapustila globalizac­ijo ali poiskala novo formulo »globalizac­ije kitajskih barv«.

Kišida je za mesto vrhunskega srečanja G7 izbral Hirošimo, da bi poudaril ambicijo po vzpostavit­vi sveta brez jedrskega orožja. Pogoji za uresničite­v tega cilja so vse težji. Toda za japonskega premiera bo velik uspeh, če bodo vse države, ki so se zbrale v Hirošimi, pokazale visoko stopnjo enotnosti o varnostnih vprašanjih, ki so na vrhu dnevnega reda.

• Zelenski se je na poti v Hirošimo ustavil v Savdski Arabiji.

• Srečanja se udeležujej­o še voditelji Indije, Indonezije, Južne Koreje, Vietnama in Avstralije.

• To bo priložnost za oceno prve misije posebnega kitajskega odposlanca za Ukrajino.

 ?? ??

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia