Šahovska partija s Smrtjo

V anketi, ki jo je izpeljala Nikkei/TV Tokio, je 71 odstotkov vprašanih pozitivno ocenilo odhod premiera v Kijev, 63 odstotkov pa se jih je izreklo za sklenitev dogovora s sosednjo državo, s katero ima Japonska nerešeno zgodovinsko in ozemeljsko vprašanje.

Na kratko rečeno, Kišidova priljubljenost se je povečala, ko je gradil mir, njegova politična agenda pa je bila oboroževati Japonsko. Kišida je mož velikih paradoksov.

Japonskemu premieru, ki je v zgodovino vstopil kot zunanji minister z najdaljšim stažem (od leta 2012 do 2017), gre bolje od rok zunanja kot notranja politika. Bil je ključni igralec, ki je pripeljal do tega, da je Japonska gostiteljica vrhunskega srečanja G7. Pa tudi tisti, ki je vztrajal, da udeleženci srečanja najprej obiščejo Muzej miru, kjer je mogoče graično doživeti strahoto jedrskega bombardiranja. Zakaj Hirošima? Predvsem zato, ker je bilo med japonsko-kitajsko vojno (1894– 1895) to mesto oporišče, iz katerega so pošiljali vojake in preskrbovali vojsko. To je bila vojna za prevlado nad Korejskim polotokom, ki ga je nato zadnja kitajska dinastija izgubila. Hirošima je postala strateško pomembno vojaško mesto. Ker med drugo svetovno vojno ni bila bombardirana in uničena, so ZDA sklenile, da bodo prav tukaj preizkusile svojo prvo jedrsko bombo, ker se je dalo prav tukaj najbolje videti, kakšen je rušilni učinek bombe Litle Boy. Kišidov namen je postati prvi japonski premier, ki bo končno prav v Hirošimi spodbudil razpravo o jedrski razorožitvi. Še zlasti ker Rusija zdaj grozi z jedrskimi bombami, tako da se je pot v svet brez jedrskega orožja podaljšala, zameglila in obrnila k težnji po nemogočem. Podobno kot v ilmu Sedmi pečat želi Kišida iz distopije priklicati utopijo.

VLADA Z UMETNO INTELIGENCO Prejšnji mesec je Kišida pred zakonodajalci odgovarjal na vprašanja, ki mu jih je zastavil chatgpt. Japonska je namreč naredila umetni korak k možnosti, da bi bila na čelu vlade umetna inteligenca. Vprašanja so se nanašala na osnutke amandmajev, ki jih je Kazuo Nakatani, poslanec opozicijske Ustavno-demokratske stranke Japonske, prebral premieru med zasedanjem spodnjega doma parlamenta, nato pa je prebral še »premierove odgovore«, ki jih je chatgpt ponudil na vprašanje: »Če bi bili član spodnjega doma dieta, kaj bi na to temo vprašali premiera?«

Isto vprašanje so umetni inteligenci postavili tudi z obratne strani: »Če bi bili japonski premier, kako bi odgovorili na to vprašanje?«

Kišida je ugotovil, da so njegovi odgovori »kljub vsemu boljši, ker bolje odražajo sedanje razmere«.

Japonski premier ima velike ambicije, da bi pod njegovim predsedovanjem skupina G7 na dnevni red prvič uvrstila zakonsko ureditev uporabe generativnih programov umetne inteligence. Na dnevnem redu tega vrhunskega srečanja prevladujejo nevarnosti, ki ogrožajo svet. Na prvem mestu je Rusija, ki z nasiljem nad Ukrajino kaže, kako silovito ogroža svetovni mir. Sledi Kitajska, o kateri se govori kot o morebitni agresorki nad Tajvanom in latentni uničevalki ureditve v Južnokitajskem morju, posledično pa tudi na celotnem indopaciiškem območju.

Vendar umetno inteligenco vse pogosteje predstavljajo tudi kot nevarnost in podpihovalko dezinformacij in kaosa ter sredstvo izičnega uničevanja infrastrukture, ki je ključnega pomena za delovanje družbe. Kišidov namen je, da, in to prav v Hirošimi, opozori na dvakratno nevarnost. Prva je ta, da se, glede na to, da se je to zgodilo z jedrsko bombo, pred znanstvene izume ne postavljajo moralne omejitve. »Vsaka pozitivna vrednost ima tudi negativno ceno,« je ob neki priložnosti dejal Pablo Picasso. »Einsteinov genij vodi vse do Hirošime.«

Druga nevarnost pa naj bi bila v tem, da bi razvoj tehnologije omejili zaradi strahu pred njenimi dometi in posledicami njene uporabe … In res, oglejmo si prizore iz Hirošime. Ideja o zakonski ureditvi umetne inteligence je prav tako dvorezni meč. Se bo svet obrnil h kitajskemu načinu nadzora interneta, aplikacij in vsega, kar lahko odpre prostor za svobodno razmišljanje in izražanje mnenj? Ali bo, ravno nasprotno, prepustil Kitajski, da bo vse bolj obvladovala umetno inteligenco in se v določenem trenutku preveč oddaljila, da bi jo svoboda sploh še lahko dohitela?

VITEZI ZADNJEGA PEČATA

Medtem ko so se voditelji držav ali vlad najmočnejših gospodarstev mudili v Hirošimi, je iz ure v uro naraščalo število žrtev ciklona Moča, ki je opustošil Burmo. Močan veter, ki je pihal tudi 250 kilometrov na uro, je poškodoval blizu 200.000 hiš in za seboj puščal kaos, obup in nevarnost širjenja okužb. Prizadeta sta bila južna država Rakhine in del Bangladeša. To je bil še en poziv k akciji. Jugovzhodno Azijo hkrati že več dni pesti rekordna vročina, ki jo pripisujejo podnebni otoplitvi. V glavnem mestu Tajske Bangkoku so izmerili 41 stopinj Celzija, v mestu Tuong Duong v Vietnamu 44 stopinj, v Luang Prabangu v Laosu 43,5 stopinje in v Singapurju 37 stopinj Celzija.

Prav zaradi tega se zastavlja vprašanje, ali se bo sedem vitezov poslednjega pečata obstoja Zemlje resno pogovarjalo o otoplitvi, ukrepih za ustavitev propada in naložbah v globalne sisteme omejevanja izpustov plinov, ki povzročajo nadaljnje segrevanje.

To vprašanje je namenjeno predvsem Kišidi in ameriškemu predsedniku Joeju Bidnu pa tudi Veliki Britaniji, Nemčiji, Franciji, Italiji in Kanadi. Japonska je država, ki znotraj svojih meja opušča fosilna goriva, hkrati pa stoji za zloglasnim premogovnikom Matabari v Bangladešu. In medtem ko Biden o sebi trdi, da je »podnebni predsednik«, hkrati še vedno odobrava velikanske projekte fosilnih goriv. Se bodo besede in dejanja končno znašli na isti točki, ko gre za najrazvitejše, njihovo vest in ekološko krizo? Tokrat so me tako vsi spomnili na Maxa von Sydowa v vlogi viteza, ki s Smrtjo igra šahovsko partijo, ona pa ponavlja, da se ji nihče ne more izogniti. Morda je Zemlja svojo glavo že položila pod njeno koso. Zdaj se mora samo še končati šahovska partija in nastopila bo apokalipsa … Ali nekako tako.

Hirošima bi morala spodbuditi razmišljanje o jedrski energiji, in to tako v svetu kot na Japonskem, ki postopoma že vklaplja svoje reaktorje in se vrača k jedrskim elektrarnam, hkrati pa se pripravlja, da bo iz poškodovane elektrarne Fukušima v ocean izlila radioaktivno vodo, kar pomeni veliko tveganje za celotno območje.

Trideset južnokorejskih strokovnjakov se bo od 22. do 25. maja mudilo na Japonskem, da bi proučili, kako veliko je tveganje v tem primeru, a onesnaženo vodo je treba nekam odliti.

Tudi o tem se bodo pogovarjali v Hirošimi. Samouničenje človeštva je največja nevarnost, s katero se srečujemo, in to verjetno že od nekdaj. Šahovska partija s Smrtjo še traja, a je že videti njen konec. In iz njega zija popoln nesmisel vsega.