Prelomni izbor se prelamlja na pol
V igri za Delovo nagrado, vredno 7000 evrov, deset romanov, bliža se razglasitev inalistov
Izbiranje najboljšega romana preteklega leta se bliža vrhuncu. Kresnikova žirija se je še zadnjič pred 23. junijem, ko bo na Rožniku triintridesetič razglašen lavreat, srečala in posvetovala o izboru petih inalistov. Ti bodo, kot je v navadi, znani v torek, 23. maja. »Izbiranje petih najodličnejših knjig izmed desetih odličnih je početje, ki ima prav za vsakega žiranta nadležen preostanek. Pa vendar: v risu individualnih okusov in preferenc odrešuje prepričanje, da izbirati dobro izmed dobrega ne more biti početje, ki bi karkoli zanikovalo, gre zgolj za izbiranje odtenkov v razkošju raznolikosti, ki bi z drugimi temeljitimi bralci pač prineslo drugačen rezultat,« je povedal predsednik kresnikove žirije Igor Bratož.
Presenečenj ne bo
Skupno se je žirija, ki jo sestavljajo še Anja Mrak, Tanja Petrič, Igor Divjak, Igor Žunkovič in Robert
Kuret, letos prebila skozi »razkošno ponudbo skrajno raznolikega branja«, ki je štela več kot 170 del. Ob dnevu knjige, ki ga zaznamujemo 23. aprila, je bila objavljena deseterica: Dijana Matković z Zakaj ne pišem (Cankarjeva založba), Katja Gorečan s prvim romanom
Materinska knjižica (LUD Literatura), Anja Radaljac z romanom
Punčica (Litera), Andraž Rožman z romanom Titov sin (Goga), Primož Mlačnik s prvencem Otok psov (LUD Literatura), Katarina Marinčič z Žensko s srebrnim očesom (Beletrina), Tina Vrščaj z romanom Na
Klancu (Cankarjeva založba), Ana Schnabl s Plimo (Beletrina), Lado Kralj z romanom Ne bom se več drsal na bajerju (Beletrina) ter Gabriela Babnik z delom Tišina, polna vetra (Beletrina).
»Zgodbe desetih knjig presenečajo z nepričakovanimi perspektivami, pogledujejo v preteklost, motrijo prihodnost, ne glede na slogovni pristop drzno vzdržujejo komunikacijo z bralcem. Razkrivajo tudi različne plasti kakofonične zdajšnjosti, kakršne brez njihovih avtorjev morda niti ne bi videli, nekatere se forme romana lotevajo samosvoje in besedilo poganjajo k robu. Plemenu bralcev te knjige odpirajo vrata v neznane svetove, le kdo bi se branil tega?« je prvi ožji izbor takrat komentiral Igor Bratož.
Ta izstopa po prevladujočem številu avtoric (sedem), nabor pa ni svež le zato, ker »gre preprosto za dobre romane, za deset različnih pisateljskih svetov«, kot jih je opisal Bratož, temveč tudi zato, ker vsebuje znatno število mlajših avtorjev in avtoric. Kar sedem od desetih je bilo namreč rojenih
• V deseterici je sedem pisateljic.
• Sedem avtorjev je bilo rojenih v osemdesetih ali devetdesetih letih.
• Ena nominacija je posthumna.
• Dva romana sta prvenca.
v osemdesetih ali devetdesetih letih. Posebnost je tudi nominacija Lada Kralja, ta je namreč posthumna. Pisatelj, kritik, teatrolog, dramaturg, urednik in prevajalec je preminil ob koncu lanskega leta, njegov roman Ne bom se več drsal na bajerju pa je bil poleg kresnika nominiran še za Cankarjevo nagrado (naposled jo je prejela Mojca Kumerdej za kratkoprozno zbirko Gluha soba) in nagrado kritiško sito. To bodo podelili le nekaj dni pred kresnikom, na Slovenskih dnevih knjige.
Iz tokratne kresnikove deseterice je Delovo nagrado prejela le Katarina Marinčič. Največ kresnikov v zgodovini, vključno s kresnikom desetletja za To noč sem jo videl, podeljenim ob 30. izvedbi nagrade, je šlo v roke Draga Jančarja. Nazadnje je kresnika prejel Roman Rozina za roman Sto let slepote.
Kdo bo torej v peterici, ki se bo na Rožniku potegovala za Delovo nagrado, vredno 7000 evrov? Ugibanj bo kmalu konec, Igor Bratož pa je zatrdil: »Presenečenj ne bo, izbrali smo dobre knjige.«