Državniški pogreb, kronanje in davkoplačevalci
VZdruženem kraljestvu, kjer so pred dobrimi desetimi dnevi okronali kralja Karla III., so po osmih mesecih izvedeli, koliko natančno jih je stal pogreb njegove predhodnice in mame, kraljice Elizabete II., ki je umrla 8. septembra lani. Slovo od vladarice z najdaljšem stažem se je sklenilo z državniškim pogrebom enajst dni zatem, ki se ga je udeležilo tudi več sto tujih voditeljev, na londonskih ulicah pa se je od pokojne poslovilo še na stotisoče ljudi. Te dni je britansko finančno ministrstvo sporočilo, da so državniški pogreb in spremljevalni dogodki davkoplačevalce stali približno 162 milijonov funtov (186,7 milijona evrov).
Skoraj polovico stroškov, 74 milijonov funtov (več kot 85 milijonov evrov), je imelo notranje ministrstvo, odgovorno za varnostne ukrepe. Precejšnje stroške je imelo tudi ministrstvo za kulturo, medije in šport, in sicer 57 milijonov funtov (več kot 65 milijonov evrov). »Prednostna naloga vlade je bila zagotoviti, da so dogodki potekali nemoteno in z ustrezno stopnjo dostojanstva, hkrati pa ves čas zagotavljati varnost javnosti,« je v izjavi parlamentu zapisal namestnik finančnega ministra John Glen.
Koliko je britanske davkoplačevalce stalo kronanje Karla III., še ni znano. Po poročanju BBC so bili mnogi prepričani, da sredi visokih življenjskih stroškov, ki so mnoge pahnili v bedo, razkošnega dogodka ne bi smeli financirati iz javnih sredstev. V nedavni anketi YouGov je tako menilo kar 52 odstotkov Londončanov. Neuradne ocene stroškov za ta, prav tako državni dogodek, ki sta ga plačala vlada Združenega kraljestva in Buckinghamska palača, se gibljejo med 50 in 100 milijoni funtov.
Kot so še pred kronanjem ugotavljali v londonski zbornici za gospodarstvo in industrijo, je bilo kronanje z gospodarskega vidika »na splošno dobra novica« in naj bi po njihovih pričakovanjih ustvarilo »ogromno spodbudo«, ki so jo potrebovali po pandemiji covida-19 in poznejših stavkah železničarjev. Pri združenju britanskih barov, restavracij in hotelov UK Hospitality so si od kronanja obetali 350 milijonov funtov spodbude za sektor. Je pa res, da so po podatkih britanskega statističnega urada nekatera podjetja poročala o izgubi prometa.
Kot so zapisali v Independentu, je kronanje pokojne Elizabete II. leta 1953 stalo 912.000 funtov (današnjih 20,5 milijona funtov), kronanje njenega očeta in Karlovega deda Jurija VI. leta 1937 pa je s 454.000 funti (današnjimi 24,8 milijona funtov) obveljalo za najdražje v tristoletni zgodovini.