Zdravstvo bi zdravili z davkom na pijače
Presoja o višini izkupička dodatnih obdavčitev – Pri odločanju o trošarinah je pomemben pogled čez mejo
Reforme, ki jih napoveduje vlada, zahtevajo tudi razmislek o tem, kako zagotoviti denar zanje. Dr. Mitja Čok z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani je na temelju demografskih projekcij izračunal, da bomo do leta 2030 za pokrivanje osnovnega zdravstva in dolgotrajne oskrbe potrebovali dodatnih 528 milijonov evrov na leto, dopolnitev izračunov z novejšimi vhodnimi podatki pa lahko to oceno potreb zviša za 20 odstotkov in več. Kako zagotoviti ta denar?
Ena možnost je zvišanje prispevkov za socialno varnost za 2,5 odstotne točke, druga uvedba dodatne participacije pri prvem obisku, receptu in podobno, tretja možnost pa je, da minister za finance poišče manjkajoče milijone. In v to opcijo morda sodi tudi razmislek o dodatnem obdavčenju sladkih in alkoholnih pijač ter cigaret.
Sladke pijače proizvajajo tudi v mirenski Dani, ki za sok edini še meljejo slovenska jabolka, pravi njen lastnik Franc Frelih. Omemba možnosti dodatne obdavčitve sladkih pijač ga zelo razburja. »Če bi dodatno obdavčili sladke pijače, bi morali prej tudi nemško in avstrijsko čokolado. Razmišljam o selitvi proizvodnje na Hrvaško in v BiH, počasi se je treba umakniti, saj v Sloveniji ni smiselno delati,« komentira. Na vprašanje, ali meni, da bi bilo treba bolj obdavčiti vino, za katero velja enak DDV kot za hrano, pravi, da o tem ni razmišljal. Pije namreč, pove v šali, le cviček, ki ga pridela sam. Predlog o spremembi obdavčitve vina bi gotovo povzročil negodovanje vinarjev, pri zviševanju trošarin za cigarete pa je pomembna tudi njihova cena čez mejo.
Na Brdu pri Kranju je bil včeraj prvi forum predsednice države Nataše Pirc Musar na temo zdravstva. Osrednje sporočilo je bilo, da bo treba sodelovati in se v mnenjih pri snovanju reforme poenotiti, če želimo, da bo ta uspešna in bo za zdravstveno stanje ljudi v prihodnosti ustrezno poskrbljeno.
Besede o sodelovanju je lepo slišati, a je sedanje stanje žal še daleč od tega. To je bilo opaziti tudi med odmorom na včerajšnjem dogodku, ko minister za zdravje Danijel Bešič Loredan z ekipo ni bil ravno oblegan oziroma ni bilo zaznati interakcij med določenimi udeleženci. Odmor je bil resda kratek, a dovolj poveden v smislu, da so se predstavniki določenih institucij držali bolj zase. Pozorni opazovalec in dobri poznavalec dogajanja dr. Božidar Voljč, predsednik Komisije RS za medicinsko etiko, je zato v zaključku nastopajočim postavil provokativno vprašanje o tem, kako med seboj sodelujejo in kako se bo v jutrišnjem dnevu v slovenskem zdravstvu izražalo njihovo sodelovanje. Po njegovem mnenju je nujno poiskati tudi odgovor na to vprašanje, je dejal v zaključku.
Da se 30 let ne moremo dogovoriti o reformi, po Voljčevih besedah kaže na to, da nam sodelovanje nekako ne gre. »Reforma brez konsenza ne more biti uspešna. Zato se je treba dogovoriti, kaj in kako želimo to doseči. In ko se to dogovorimo, je nujno, da to podprejo vsi. Ne da se potem ves čas javljajo nekateri pametni in zadevo, ki je bila že dogovorjena, znova in znova razcefrajo. Če želimo, da bo sistem deloval po tem, ko bomo imeli konsenz, morajo pri tem sodelovati tudi vsi, ki so zaposleni v zdravstvu.«
Morda bo zdaj prav pobuda predsednice odločilno pripomogla k izboljšanju odnosov med nekaterimi akterji, ki odločajo o prihodnosti zdravstvenega sistema.
Ključno poenotenje z zdravništvom
Predsednica Nataša Pirc Musar je po forumu o prihodnosti zdravstva poudarila, da je njena naloga pomagati prav pri iskanju nacionalnega konsenza za spremembe v slovenskem zdravstvu. Rešitve, ki so jih na forumu predstavili strokovnjaki, bodo zbrali v poročilu, čez nekaj mesecev pa se bo predsednica spet sestala z ministrom in pomagala pri idejah, ki so jih podali strokovnjaki.
Danijel Bešič Loredan je ocenil, da je bila razprava kakovostna, poleg zaupanja in nacionalnega konsenza pa je tudi po njegovem mnenju ključno sodelovanje. »Mi moramo najprej v zdravstvenem sistemu najti skupno točko in se poenotiti,« je dejal. Pravi, da so trenutno najbolj trd oreh njegovi kolegi zdravniki, saj je med razpravo dejal, da brez konsenza s slovenskim zdravništvom ne bo mogoče narediti koraka naprej in priti do tistega, kar bomo hoteli.
Bojana Beović, predsednica Zdravniške zbornice Slovenije, je o pozivu k poenotenju dejala, da so na ministrstvo za zdravje že poslali
• Na povabilo predsednice so strokovnjaki govorili o stanju zdravstva.
• Rešitve, ki so jih predstavili, bodo zbrali v poročilu.
• Na posvetu tudi predstavnika opozicije.
Da se 30 let ne moremo dogovoriti o reformi, kaže na to, da nam sodelovanje nekako ne gre in ne gre. Dr. Božidar Voljč
v zdravništvu usklajene predloge rešitev in sprememb za izboljšanje zdravstvenega sistema. Pri dokumentu gre po njenih besedah za največji skupni imenovalec, saj je med zdravniki nemogoče doseči še širši, podrobnejši konsenz. Sporočilo dokumenta je, da želijo zdravniki delati v javnem zdravstvu, v njem pa so se zavzeli še za posodobitev upravljanja javnih zavodov, vzpostavitev plačnih sorazmerij in administrativnih razbremenitev.
Posveta pri predsednici sta se udeležila tudi predstavnika opozicije Jelka Godec (SDS) in Janez Cigler Kralj (NSi). Prva je povedala, da je velikokrat slišati, da je politika tista, ki se mora poenotiti, a se je strinjala z ministrom, da se mora poenotiti zdravstvo oziroma zdravstvene organizacije. »Politiki ustreza, da zdravstvo ni poenoteno, ker potem se lahko v njem krmari tako, kot se.« Tudi Godčeva je po včerajšnjem dogodku ugotovila, da akterji še vedno niso na skupni točki.