Iščejo za skoraj milijardo evrov virov financiranja
Kritike zaradi kratkega roka medresorske obravnave – Na mizi več različic, kako zagotoviti dodaten denar za storitve
V zadnjih dveh desetletjih je nastalo pet predlogov zakonov o dolgotrajni oskrbi. Na to, ali se bo tokratni, ki so ga pripravili na ministrstvu za solidarno prihodnost, uveljavil tudi v praksi, bo delno odvisno tudi od tega, ali bo vladi uspelo vzpostaviti dolgoročno vzdržen način njegovega inanciranja. Predvidoma do konca tega tedna naj bi se pristojni z ministrstev za solidarno prihodnost in za inance uskladili vsaj o okvirnih obrisih, kako bodo zagotavljali javna sredstva za te storitve. Kljub pozivom za podaljšanje pa se bo takrat iztekla tudi medresorska obravnava.
Predlog novega zakona o dolgotrajni oskrbi dopolnjuje dosedanjega, ki ga je sprejela Janševa vlada decembra leta 2021, a zaradi številnih sprememb ne gre za novelo, temveč nov zakon, ki ga bo mogoče izvajati v praksi. Z njim nameravajo vzpostaviti enotne vstopne točke na centrih za socialno delo, prednostno krepiti skupnostno oskrbo in s tem ljudem omogočiti, da ostanejo čim dlje v domačem okolju, postaviti posameznika v središče odločanja o pravicah, inancirati storitve dolgotrajne oskrbe izključno v javni mreži. Opredelili bodo primerljive pravice in določili izvajalce dolgotrajne oskrbe v instituciji ter razširili nabor poklicev v dolgotrajni oskrbi in olajšali postopke za zaposlovanje tujcev.
Snovalci zagotavljajo, da so izhajali predvsem iz ideje, da je treba zagotavljati oskrbo po meri človeka, z osebnimi načrti prilagojeno potrebam posameznika in pripravljeno na podlagi ocenjevalnega orodja, preizkušenega v pilotnih projektih. Uporabnik bo glede na ocenjeno potrebo lahko uveljavljal pravico do ene od skupin storitev: oskrbo v instituciji, oskrbo na domu, oskrbovalca družinskega člana in denarni prejemek. Določila zakona se bodo začela uveljavljati postopno, a po obratnem vrstnem redu, kot je predvideval prejšnji zakon – za dolgotrajno oskrbo na domu in oskrbovalca družinskega člana 1. septembra 2024, za oskrbo v instituciji 1. junija 2025 in za denarni prejemek 1. decembra 2025.
Več organizacij in združenj, med njimi skupnost socialnih zavodov, socialna zbornica, zveza društev upokojencev, zbornica zdravstvene in babiške nege, ima pripombe na predlog, predvsem pa zahtevajo podaljšanje roka za njegovo medresorsko obravnavo, saj je to obsežen sistemski zakon s 154. členi, za posredovanje komentarjev pa je na voljo samo pet dni. Kritični so tudi do tega, da skupaj z zakonom niso bili objavljeni temeljni podzakonski akti in tudi še ni določeno inanciranje, opozarjajo pa tudi na zelo pomanjkljivo vključevanje strokovne in zainteresirane javnosti pri pripravi rešitev.
Usklajevanje s inančnim ministrstvom
Na ministrstvu za solidarno prihodnost se strinjajo, da zahteva takšen zakonodajni poseg široko obravnavo in družbeni konsenz. Pojasnili so, da so se ob objavi predloga zakona 19. maja s predstavniki vseh ključnih deležnikov iz strokovne javnosti in civilne družbe na področju socialnega varstva in dolgotrajne oskrbe dogovorili za delovne sestanke, na katerih načrtujejo vsebinsko uskladitev stališč vseh akterjev. V tednu od 26. maja pa bodo zakon uskladili tudi znotraj vladne koalicije in z drugimi resorji.
Najprej s inančnim. Po razpoložljivih mednarodno primerljivih podatkih so leta 2020 izdatki za dolgotrajno oskrbo v Sloveniji znašali 681 milijonov evrov, od tega je bilo 518 milijonov javnih izdatkov. Po ocenah snovalcev predloga bodo leta 2026, ko naj bi bil sistem dolgotrajne oskrbe polno uveljavljen, javni izdatki zanj znašali 770 milijonov evrov, poleg tega še 279 milijonov zunaj sistema, zasebni izdatki za namestitev in prehrano v institucionalnem varstvu pa naj bi dosegli 224 milijonov.
Z vidika učinkovitosti sistemov socialne zaščite je pomembno pravice iz javnih virov za dolgotrajno oskrbo usklajevati z rešitvami v zdravstvenem in pokojninskem sistemu, poudarjajo na ministrstvu za solidarno prihodnost.
• Več organizacij in združenj zahteva, naj se medresorska obravnava ne konča 26. maja.
• Ministrstvo napoveduje usklajevanje stališč vseh akterjev.
• Določila zakona se bodo začela uveljavljati postopno.