Ni jim lahko: vsak drugi živi od plače do plače
Po Deloitovi raziskavi mladi zaradi inančnih in okoljskih stisk ter pritiskov na delu živijo v stalnem stresu in tesnobi
Prihodnost in z njo povezani osebne inance, podnebje ter duševno zdravje so ta hip največja skrb evropskih milenijcev in pripadnikov generacije Z, rojenih med 1980 in 2010, je pokazala zadnja, že dvanajsta raziskava družbe Deloitte. In če je kdo še dvomil: potrdila je tudi, da se je odnos teh generacij do dela spremenil. »Čeprav nam vzame veliko časa, ni nujno, da je življenje samo delo. Ker imam službo, lahko uživam v zasebnem življenju in lahko trdo delam v službi,« je svojo življenjsko ilozoijo in s tem prevladujočo ilozoijo svoje generacije, ki sloni na ravnovesju med poklicnim in zasebnim življenjem, raziskovalcem zaupala japonska milenijka. Milenijci so generacija, rojena med 1980 in 1994, oziroma, kot navajajo nekateri viri, 2000.
Tudi po navedbah Damjane Spruk, vodje kadrovske službe Deloite Slovenija, si pripadniki obeh generacij prizadevajo za boljše ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem: »Poleg tega so usmerjeni k vrednotam, skrbijo jih okolje, stanje sveta in prihodnost, ki jo vidijo pred seboj. Iščejo delodajalce, ki jim bodo pomagali, da bodo lahko prispevali k spremembam.« Po njenem bodo organizacije, ki bodo aktivno prisluhnile potrebam in pomislekom mladih ter jim jih pomagale tudi reševati, »izboljšale odpornost podjetij in uveljavile izvedljive spremembe v našem svetu«. Po nekaterih ocenah je danes samo zaradi podnebnih ekstremov ranljivih okoli 800 milijonov delovnih mest.
Milenijci in generacija Z – vanjo sodijo rojeni med 1995 oziroma 2000 in 2010 – cenijo prožne oblike dela, pri čemer dobra polovica od 22.000 vprašanih iz 44 držav ocenjuje, da živijo »od plače do plače«, v življenjskih stroških pa vidijo največji družbeni problem. Zaradi inančnih in okoljskih vprašanj ter pritiskov na delovnem mestu stopnjo stresa in tesnobe ocenjujejo za visoko. Od delodajalcev, ki jim sicer priznavajo nekatere pozitivne trende, si želijo, da jih pripravijo na prehod v brezogljično gospodarstvo.
Precej pesimistično mladi ocenjujejo gospodarske razmere v letu 2024. Kar šest od desetih vprašanih meni, da bodo slabše od letošnjih oziroma ne pričakuje napredka, kar povezujejo z več težavami okrog povišice in napredovanj in slabšimi razmerami na trgu dela, zato, ocenjujejo, si bodo težje ustvarili dom in družino. Že zdaj ima skoraj polovica pripadnikov generacije Z in skoraj 40 odstotkov milenijcev za to, da bi se lahko preživljali, tudi »postranski zaslužek«; delajo tudi kot vplivneži na družbenih omrežjih. Toda če so ta
• Deloitte je že dvanajstič izmeril utrip 22.000 mladih v 44 državah.
• Zavedajo se pozitivnih sprememb, a jih prihodnost skrbi.
• Delodajalci morajo razumeti njihovo prelomno obdobje.
Pripadniki generacije Z in Y se soočajo s kombinacijo izzivov v prelomnem obdobju življenja, ko napredujejo v karieri, ustvarjajo družine in skrbijo za bližnje.
za nekatere vir zaslužka, si po drugi strani skoraj že vsak drugi prav zaradi njih želi stvari, ki si jih ne more privoščiti – kar pa povečuje »inančno zaskrbljenost« mladih.
Štirje od desetih milenijcev in vsak drugi pripadnik generacije Z ocenjujejo, da so nenehno pod stresom; še zlasti ga občutijo ženske, pripadniki LGBT+, etnične manjšine in invalidi. Razlog pa spet: osebne inance in delovne obremenitve. Približno tretjina jih zatrjuje, da vsaj pet dni na teden odgovarjajo na službeno elektronsko pošto zunaj običajnega delovnega časa.
Družina kot breme
Mladim družina predstavlja tudi breme: več kot tretjina pripadnikov generacije Z in štirje od desetih pripadnikov milenijske generacije vsak dan ali občasno skrbi tako za otroke kot za starše ali starejše sorodnike. Te dolžnosti pa, kot ocenjujejo, vplivajo na njihovo duševno zdravje. V zvezi s tem Barbara Žibret Kralj, odgovorna partnerica družbe Deloite za Slovenijo, pravi: »Pripadniki generacije Z in milenijci se soočajo z edinstveno kombinacijo izzivov v prelomnem obdobju svojega življenja, ko napredujejo v karieri, ustvarjajo družine in skrbijo za bližnje.« Zato je pomembno, dodaja, da jih delodajalci razumejo in spodbujajo, kar »bo na koncu okrepilo zaupanje in vrednost podjetij v širši družbi«.