Dve milijardi pomoči prizadetim območjem

Italijanska vlada premierke Giorgie Meloni je včeraj odobrila sveženj pomoči v vrednosti več kot dve milijardi evrov za reševanje posledic izrednih razmer v deželah Emilija - Romanja in Marke, ki so ju minuli teden prizadele poplave. so poročale agencije.

V vojnah so pogosto zmagovalci tisti, ki sploh niso sodelovali na bojišču, so pa bili v pravem trenutku na pravem mestu, ohranjali ravnovesje med sprtima stranema, dokler se niso utelesili njihovi interesi ter jih naredili močnejše in vplivnejše.

Tako bi lahko bila tudi Kitajska največja zmagovalka ukrajinske vojne. Toda ob teh besedah ne smemo pomisliti, da je azijska sila zmagovalka brez vloženega truda. Voditelji v Zhongnanhaiu (rezidenca najvišjih partijskih funkcionarjev) so namreč v minulih 15 mesecih, kolikor traja ruska agresija na Ukrajino, skrbno proučili vsako potezo in besedo. Čeprav njihovi mirovniški podvigi za zdaj niso prinesli vidnih rezultatov, so bili njihovi strateški preobrati natančni, osredotočeni in daljnosežni.

Kitajska tako ni le povečala svojih nakupov ruskega goriva po nizki ceni, temveč je bila pripravljena popolniti skoraj vse kotičke geostrateškega zemljevida, iz katerih se je Rusija umaknila, da se je lahko z največjim delom svojih sil osredotočila na ukrajinska ozemlja. Tako ni mogel Kremelj ničesar pripomniti, ko je kitajski voditelj Xi Jinping prejšnji teden sklical vrhunsko srečanje predsednikov petih srednjeazijskih držav ter jim ponudil naložbe ter vseobsegajoče sodelovanje, 1. junija pa bo začel veljati sporazum, sklenjen med kitajsko splošno carinsko upravo in enakovredno rusko institucijo, s katerim bodo imele kitajske ladje pravico do uporabe pristanišča v Vladivostoku za domače trgovinske prevoze.

Tako se bodo v daljnovzhodni regiji vsi spomnili, da se je to mesto nekdaj imenovalo Yongmingcheng, ko je v času dinastije Juan (1279–1368) pripadalo kitajskemu cesarstvu, nato je bilo v času dinastije Čing njegovo ime Haishenwai, leta 1860, ko je Podnebeška (kot se je imenovala cesarska Kitajska) čutila posledice zaradi izgubljenih opijskih vojn, je bilo celotno območje vzhodno od reke Usuri prepuščeno Rusiji. Zdaj bo prvič po 163 »letih ponižanja«, kot Kitajci imenujejo to obdobje, Vladivostok vpisan na seznam pristanišč za domače prevoze blaga, s tem pa bo severovzhodni del Kitajske dobil tudi krajši dostop do morja. Da ne omenjamo tega, da ima Vladivostok zgolj okoli 600.000 prebivalcev, ki imajo v neposrednem sosedstvu z druge strani meje okoli 100 milijonov prebivalcev kitajskega severovzhoda.

Obisk iz Rusije

Vse to je treba vedeti, preden se izreče kakršnokoli mnenje o obisku ruskega premiera Mihaila Mišustina v Pekingu, kamor je včeraj pripotoval na čelu delegacije s skoraj 20 predsedniki ruskih družb, s katerimi se bo udeležil dvostranskega poslovnega foruma.

Vse skupaj si je mogoče tolmačiti tudi kot kitajsko revanšo za pravkar končano vrhunsko srečanje G7, na katerem so Kitajsko skupaj z Rusijo – ali celo še bolj kot Rusijo – označili za največjo nevarnost, ki ogroža interese najmočnejših gospodarstev na svetu. Ker so tako Mišustin kot nekateri člani poslovne delegacije na seznamu sankcioniranih posameznikov ameriške administracije, je mogoče pričakovati podpisovanje novih sporazumov, in to ne samo o kitajskih nakupih nate in zemeljskega plina, temveč tudi o obojestranskem pristopu k visoki tehnologiji in inovativnim rešitvam.

Pomembnejši od revanše so kljub vsemu kitajski interesi, ki trenutno zahtevajo tudi Mišustinovo srečanje s Xi Jinpingom, med katerim bodo znova izrečena sporočila, namenjena z ene strani Vladimirju Putinu, z druge pa ZDA in Natu. Ruski premier se bo pred tem v Šanghaju pogovarjal z nekdanjo brazilsko predsednico Dilmo Roussef, sedanjo predsednico Nove razvojne banke Bricsa, foruma, katerega članice so Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska in Južna Afrika.

Gledano z zahodnega zornega kota je to morda videti drugače, z vzhodnega pa je jasno, da Kitajska postopoma in previdno potiska iz Azije ruski vpliv. Če bo za to treba Putinu zagotoviti več moči v sporu z Zahodom, bo to storila le do določene meje. Je pa vsekakor treba vedeti, da bo po ukrajinski vojni Kitajska močnejša in morda prav zaradi tega tudi bolj nepredvidljiva, kot je bila do zdaj.

Indijska vloga

Vzporedno s Kitajsko si poskuša v vsem, kar je povzročila ukrajinska kriza, poiskati pravo vlogo tudi Indija. Njena velika prednost pred svetovnimi silami in Kitajsko je njena uspešna kampanja z delovnim naslovom »Pragmatizem globalnega Juga«, v kateri se južnoazijska sila dosledno in logično ponuja kot voditeljica široke skupine držav, ki jih nobena retorika G7 o univerzalnih vrednotah, mednarodnih pravilih ali človekoljubnih načelih ne more pridobiti na svojo stran proti Rusiji in Kitajski. A to ne pomeni, da so te države avtomatično za Putina, pa tudi ne, da so neizmerno privržene Xi Jinpingu, vendar potrebujejo rusko nato in umetna gnojila ter nočejo izgubiti kitajskega trga in naložb, poleg tega se njihovo celovito pojmovanje varnosti ne ujema z deinicijami, ki jim jih je nedavno tudi v Hirošimi ponujal Zahod.

Sicer pa je tudi indijski premier Narendra Modi spoznal, da gre za novo razporeditev vpliva na oceane. Zato je iz Hirošime, kjer se je udeležil vrha G7, takoj odpotoval v Papuo Novo Gvinejo, na forum o sodelovanju med Indijo in paciiškimi otoki (Fipic), ter s tem dal vedeti, da so tudi ti otoki del globalnega Juga. Konec koncev se je treba zavedati, da večji ko bo na azijski celini vpliv Kitajske in Indije, manj prostora bo ostalo za Rusijo in na splošno za Zahod. In tudi to bo del zmage, ki si jo bodo azijske sile priborile brez boja.

• Bi lahko bila Kitajska največja zmagovalka ukrajinske vojne?

• Mišustin je na Kitajsko pripotoval na čelu delegacije s skoraj 20 predsedniki ruskih družb.

• Gre za kitajsko revanšo za pravkar končano vrhunsko srečanje G7?