Zakon po vetu sprejet brez spornega člena
Ugovor predsednice Katalin Novák poskrbel za redek trenutek releksije v madžarski politiki
Ameriško ministrstvo za notranje zadeve je v ponedeljek doseglo dogovor s sedmimi zveznimi državami v porečju reke Kolorado o omejitvi črpanja vode iz te reke, ki so jo suše precej izčrpale. Tri zvezne države na zahodu, Arizona, Kalifornija in Nevada, bodo v zameno za 1,2 milijarde dolarjev zveznih sredstev iz reke Kolorado črpale manj vode. S tem naj bi do konca leta 2026 prihranili 3,7 milijarde kubičnih metrov vode. Omenjene države bodo črpanje vode skupaj zmanjšale za 13 odstotkov glede na sedanje ravni, je poročala STA.
To je ključni korak pri gradnji trajnostne in odporne prihodnosti za države, plemena in skupnosti na zahodu ZDA,« je dejal predsednik Joe Biden.
Madžarski parlament je sprejel veto predsednice republike Katalin Novák na sporni zakon o žvižgačih in iz njegove vsebine črtal člen, s katerim je vlada premiera Viktorja Orbána hotela spodbuditi državljane k anonimnemu prijavljanju ljudi v istospolnih zvezah. Predsednica, sicer premierova tesna zaveznica, je predlagatelje prejšnji mesec nepričakovano opozorila, da je člen v neskladju z ustavo, in s tem poskrbela za redek trenutek releksije v madžarski politiki.
Zakonodajni organ, v katerem ima stranka Fidesz ustavno večino, je na predlog pristojnega parlamentarnega odbora upošteval pomisleke predsednice in se odločil, da bo zakon, s katerim je vlada uskladila madžarsko zakonodajo z evropsko direktivo o zaščiti žvižgačev, sprejel brez spornega člena o zaščiti »madžarskega načina življenja«. Po prvotni različici zakona bi državljani lahko prijavili oblastem vsakršno ravnanje v nasprotju s temeljnimi vrednotami in pravicami iz ustave, vključno z »ustavno priznano vlogo poro
Parlament bi lahko zavrnil pomisleke predsednice in zakon ponovno izglasoval, a se za to ni odločil.
ke in družine« in »pravico otroka do spola«, ki mu je bil dodeljen ob rojstvu.
Opozicija in predstavniki nevladnih organizacij so v tem besednjaku takoj prepoznali še enega v vrsti napadov Orbánove vlade na skupnost LGBT+ ter opozorili, da bi sprejetje zakona privedlo do ovadb istospolnih parov z otroki oziroma družin s transspolnimi mladostniki, a je parlament zakon prejšnji mesec kljub temu potrdil.
Uzakonitev spornega člena je preprečil šele veto Katalin Novák, nekdanje ministrice za družine, ki se ji je uspelo proilirati kot prijaznejši obraz Orbánove Madžarske. Predsednica je po poročanju AFP opozorila na ustavno spornost predloga oziroma njegovo neskladnost s svobodo govora. Problematizirala je tudi njegovo neustrezno formulacijo, ki je po njenem dopuščala preširoko interpretacijo očitanih kaznivih dejanj.
Ključno področje konlikta z Brusljem
Madžarska predsednica mora podpisati vsak zakon, ki ga sprejme parlament, oziroma ga vrniti v ponovno odločanje, če se ne strinja z vsebino. Katalin Novák se je k vetu po poročanju madžarskih medijev zatekla že tretjič v tem mandatu. Njeno nasprotovanje vladnim načrtom je bilo tokrat še odmevnejše, saj se je nanašalo na pravice skupnosti LGBT+, eno od ključnih področij konlikta med Budimpešto in Brusljem.
Parlament bi lahko zavrnil njene pomisleke in zakon ponovno izglasoval, a se za to ni odločil. Namesto tega jih je v celoti upošteval. Kaj se je dogajalo v ozadju procesa odločanja, ni jasno.
Čeprav so zadovoljni z razpletom, v madžarski podružnici Amnesty International ne verjamejo, da je razveljavitev spornega dela zakona temeljni prelom z dosedanjo usmeritvijo Orbánove vlade. »To ne pomeni, da bo madžarska vlada spremenila svoj sporen in stigmatizirajoč pristop do ranljivih skupin, vključno z osebami LGBT+,« je za Delo pojasnil Áron Demeter, vodja raziskav pri nevladni organizaciji.