Podjetja davčno razbremeniti pri vlaganjih v ESG
Vlaganje v zeleni prehod ni poceni, zato je treba delničarjem podjetij ponuditi motivacijo
Modernizacija proizvodnje podjetij in uvajanje elementov ESG v podjetja potrebujeta ugodno davčno obravnavo, je eno od sporočil konference Kapitalski trgi 2023. Kapitalski trgi skupaj z vsemi deležniki so sicer v intenzivni tranziciji v trajnost in zeleni prehod.
Medijska hiša Delo je z včerajšnjo konferenco na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) v Ljubljani, ki je bila sicer tudi soorganizatorica konference, zaključila večmesečno poslovno kampanjo Kapitalski trgi 2023 z naslovom Investiranje v trajnostni razvoj in financiranje odgovornega lastništva. Udeležence konference sta nagovorila Stojan Petrič, direktor medijske hiše Delo, in mag. Marjana Majerič, izvršna direktorica za področje strateškega razvoja in internacionalizacijo na GZS. Častna govornica je bila Nikolina Prah, državna sekretarka, pristojna za finančni sistem na ministrstvu za finance. Spomnimo, razvoj kapitalskega trga je strateška odločitev ministrstva za finance oziroma države.
Kar je bil v devetdesetih ISO, je zdaj ESG
ESG (Environmental, Social, Governance) oziroma okolje, družba, upravljanje, je trend, ki postaja nuja za vsa podjetja. Kdor mu ne bo sledil, bo nekonkurenčen oziroma z njim ne ne bodo hoteli imeti poslovnih odnosov. Stojan Petrič, direktor medijske hiše Delo, je nagovoril udeležence konference: »Trajnostni razvoj in zeleni prehod kapitalskega trga, to je glavni motiv konference. Kapitalski trg moramo narediti bolj prepoznaven. Status kapitalskega trga je treba spremeniti iz mejnega v razviti trg. Država mora izkoristiti potencial izdaje obveznic med mlajšimi vlagatelji, opismenjevati je treba ljudi. Krepiti je treba področja, ki niso razvita. Nepremičninski skladi, skladi zasebnega kapitala in drugo.« Petrič razloži naprej: »To je zapisano v strategiji razvoja kapitalskega trga. Te cilje bomo dosegli oziroma presegli, to se od nas pričakuje. Zaupanje je ključni element za razvoj, s preteklimi potezami smo zaupanje izgubili.«
Trajnost se vpija v vse pore poslovnega sveta: »Banke zahtevajo, da imamo zelene projekte, od nas zahtevajo obnašanje v skladu z ESG. Elementi trajnostnega prehoda morajo biti del naših projektov. To že zahtevajo tudi naši kupci iz avtomobilske industrije. Pred 30 leti, ko smo začeli s standardi z ISO, so certifikacijo od nas zahtevali tuji kupci, zdaj se to nekako ponavlja na področju trajnosti.« Kolektor je bil med prvimi certificiranimi v Sloveniji, certificiranje je takrat izvedla nemška institucija.Trenutno ima pet standardov ISO. Kolektor sicer veliko vlaga v projkete, ki imajo ESG elemnte in so namenjeni okoljskemu prehodu.
Delničarje motivirati za vlaganje v ESG
Vlaganje v zeleni prehod ni poceni in na kratek rok gre takšno vlaganje na račun delničarjev, lahko se zgodi, da so dividende nižje. Da bi ta vlaganja pospešili, je treba delničarjem podjetij ponuditi nekakšno motivacijo. Ena od možnosti so davčne olajšave za takšna vlaganja, je eno od sporočil konference. Škarje in platno sta v rokah vlade, ki usmerja davčno politiko in mora prisluhniti gospodarstvu. Pametno bi bilo, da takšne spremembe upošteva pri reformiranju davčnega področja.
Ozeleneti pa mora tudi država kot naročnik. Če je ESG zdaj v domeni podjetij, bo treba takšno razmišljanje vpeljati tudi na državnem nivoju. Petrič konča s pogledom naprej: »Prepričan sem, da bo tudi država, kot naročnik velikih infrastrukturnih projektov, hitro zahtevala elemente trajnosti v tenderjih, ki jih razpisuje.«