Politika spodbuja trajnostni prehod in financiranje projektov ESG
Trajnostno financiranje je ena bolj aktualnih tem zadnjih let. »Nedavno smo v Sloveniji sprejeli strategijo razvoja kapitalskega trga 2023–2030, njen pomembni steber pa je finančno izobraževanje – to je ključ do doseganja trajnostnih ciljev, posebno izobraževanja ESG.«
To je med drugim poudarila častna govornica na konferenci Nikolina Prah, državna sekretarka za finančni sistem na ministrstvu za finance. »Na ravni EU je bil sredi leta 2021 sprejet evropski zeleni dogovor, s ciljem podnebne nevtralnosti do 2050 in zmanjšanju emisij toplogrednih plinov – gre za ambiciozne cilje, ki jih brez trajnostnega financiranja ne bomo dosegli. Zato tudi EU veliko sredstev namenja zelenemu prehodu,« je poudarila Nikolina Prah in dodala, da imamo pri nas mehanizem za okrevanje in odpornost. Evropski mehanizem predvideva, da mora biti najmanj 37 odstotkov sredstev namenjenih za zeleni prehod, v našem načrtu za okrevanje in odpornost pa smo dosegli kar 42 odstotkov. »To pomeni, da politika v Sloveniji spodbuja trajnostni prehod in financiranje projektov, ki spodbujajo standarde ESG.«
Ministrstvo za finance redno spremlja tudi normativni del na ravni EU, pri tem poskušamo pri implementaciji te zakonodaje dobiti mnenje čim več deležnikov o vprašanjih, ki jih prenašamo v naš sistem, je spomnila državna sekretarka in dodala, da tesno sodelujejo tudi z regulatorji: BS, AZN, ATVP. »In kaj bo za nas zalogaj v letošnjem letu na normativnem področju? Prenos direktive v naš pravni red, tudi direktive, ki se nanaša na poročanje podjetij o trajnostnih vprašanjih – ta direktiva nekoliko razširja nabor in krog oseb, za katere bo trajnostno poročanje veljalo, ter uvaja dodatne kriterije, o katerih bo treba poročati. Potrebno pa bo tudi posebno zagotovilo pooblaščenih oseb, ki bodo dajale zeleno luč tistemu, kar je napisano v trajnostnem poročilu posameznega podjetja.« Slovenija je ena izmed tistih držav, ki si želijo čim hitrejši zeleni prehod. »Smo bili eni izmed prvih, ki smo izdali trajnostno obveznico, že leta 2021, in sicer za milijardo evrov, druga tranša je bila letos januarja za 1,5 milijarde evrov – imeli pa smo za okoli deset milijard evrov povpraševanja. Z njo so lahko financirani zgolj trajnostni projekti, ki izpolnjujejo standarde ESG. In takrat, ko se bodo tovrstni projekti spet našli, bomo lahko šli v nove izdaje.« zapolnjevanje kadrovske vrzeli, ki kliče po takojšnjem ukrepanju za pridobivanje in tudi stimuliranje prihoda nove delovne sile. Potrebne so spremembe šolskega kurikula, dobro plačan pedagoški kader, česar pa brez močnega gospodarstva ni mogoče zagotoviti.« Zato so tudi podpisali zgodovinski dogovor med gospodarstvom, znanostjo in politiko o razvoju blaginje Slovenije. »Gospodarstvo potrebuje stabilno in konkurenčno poslovno okolje,« je zaključila Marjana Majerič.