Kakšni so horizonti prihodnosti slovenskega gospodarstva

Za mala in srednje velika podjetja (MSP) sta vpeljevanje standardov ESG in stabilno lastništvo poseben izziv. Gospodarstvo je na poti zelenega prehoda zelo odgovorno, to od njega zahtevajo tudi finančne politike evropskih trgov.

Kot je v plenarnem govoru poudarila mag. Marjana Majerič, izvršna direktorica za področje strateškega razvoja in internacionalizacijo na GZS, se gospodarstvo močno zaveda, zakaj sprejeti standarde ESG. GZS je zato pripravila strateški načrt Horizonti prihodnosti slovenskega gospodarstva, skupaj z akcijskim načrtom, ki odgovarja na vprašanja, kako Slovenijo postaviti v okvire ESG. »To so osnova za strokovni dialog z regulatorjem, za postavitev na radar atraktivnih destinacij za poslovanje, investiranje, inoviranje, rast in tudi kreiranje blagostanja.« Dokument temelji na štirih področjih: zeleni prehod in digitalizacija, povezljivost na vseh področjih, reindustrializacija ter vloga države in finančnega sistema.

»Trajnostno ravnanje z okoljem je izjemno pomembno. Gospodarstvo po vseh regijah zmanjšuje ogljični odtis, učinkovito ravna z viri, prehaja na obnovljive vire energije in tudi odgovorno ravna z odpadki. Takšne prakse zmanjšujejo stroške, izboljšujejo učinkovitost, podjetja so bolj atraktivna tudi za obstoječe in nove kadre, in z zelenim odtisom postajajo zgled znotraj družbe. Postavljajo tudi nove poslovne modele in se soočajo z novo realnostjo.«

Slovenija ima ogromno potenciala, nadarjene, inovativne posameznike in podjetja, ki prispevajo k rasti slovenske blaginje, je poudarila Marjana Majerič in dodala, da če ni investicij, tudi rasti ne moremo pričakovati. »Zato se znajdemo v začaranem krogu, ki ga lahko presekamo z reindustrializacijo, ki temelji na kratko- in dolgoročnem napovedovanju in prilagajanju potrebam gospodarstva. Zato potrebujemo

Gospodarstvo potrebuje stabilno in konkurenčno poslovno okolje, je poudarila izvršna direktorica GZS Marjana Majerič.