Brez malih in srednjih podjetij ne bo zelenega prehoda
Kot dejavnik tveganja pri financiranju trajnostnega razvoja ocenjujejo strateškost lastništva
Drugi panel na konferenci je bil namenjen pomenu lastništva za financiranje trajnostnega razvoja podjetij. Marko Jaklič, profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti, ki je vodil pogovor z gosti, je v središče pozornosti postavil mala in srednja podjetja (MSP).
Milka Bizovičar, Janez Tomažič
Kot je poudaril, ta skupina podjetij predstavlja velik del gospodarstva, zato je jasno, da brez njih zelenega prehoda ne bo. Se pa soočajo s specifičnimi težavami in tega se mora finančni sektor pri financiranju zavedati.
Po besedah mag. Anite Stojčevske, glavne izvršne direktorice SKB banke, so mala in srednja podjetja v zadnjih treh letih, ko si krize kar sledijo, dokazala, da so prilagodljiva in hkrati odporna na vse šoke. Med pomembnejšimi izzivi je zeleni prehod. »Kot finančni partner pri financiranju MSP na eni strani usposabljamo, kaj vse je potrebno za zeleni prehod, hkrati pa se od njih učimo tudi mi,« je poudarila. Pred financiranjem
banka ocenjuje celo vrsto tveganj, med njimi je čedalje pomembnejše okoljsko tveganje, pozorni so na lastništvo in menedžment, pa tudi na to, ali ima podjetje zagotovljeno nasledstvo, »kajti če podjetje sloni na enem samem človeku, je to za banko pomembno tveganje. Naloga banke pa je, da podjetjem pomagamo pri iskanju skupnih rešitev«.
Andrej Lasič, član uprave NLB, pristojen za korporativno in investicijsko bančništvo, je poudaril, da ima naše gospodarstvo veliko priložnost pri zelenem prehodu. »Podjetja so najmanj zadolžena v Evropi, banke pa so kapitalsko izjemno močne in likvidne.« Trajnostni prehod po njegovem prepričanju ni poslovna priložnost, ampak je stvar preživetja podjetja. Poudaril je pomen strateškega lastništva za zeleni prehod. Največ izzivov vidi v primerih, kjer je lastnica država. »Upam, da smo kot družba dozoreli in da vidimo pomen daljšega horizonta razvoja na tem področju, in ne zgolj za obdobje mandata posamezne vlade.« Posebej velik pomen je pripisal lokalnim skupnostim, kajti umeščanje objektov v prostor je eden od treh glavnih izzivov zelenega prehoda, poleg človeškega potenciala in dolgoročnosti vizije.
Prednosti in izzivi podjetij v lasti zaposlenih
Izkušnje, ki jih prinaša lastništvo zaposlenih v podjetju, je predstavil Tilen Sotler, izvršni direktor Dewesofta. Če so zaposleni lastniki, so bolj motivirani, rezultati poslovanja so boljši, manj je fluktuacije. Pomembno je ustvarjati in vzdrževati močno kulturo, zaposleni morajo imeti ves čas pregled nad poslovanjem, da vidijo, s kakšnimi izzivi se podjetje srečuje. »Pomembno je, da je kapital res potrpežljiv, 80 odstotkov dobička v podjetju namenimo za reinvestiranje, saj je cilj dolgoročnost.« V družbi razmišljajo, kako narediti Dewesoft za neskončno dolgo: prva faza je solastništvo zaposlenih, druga faza je holding, tretja bi lahko bila fundacija oziroma smer dobrodelnega sklada.
Tej Gonza, soustanovitelj in direktor Inštituta za ekonomsko demokracijo, je poudaril, da pri ESG ne gre samo za investiranje, ampak je pomembno, da so interesi podjetja vsaj delno skladni z interesi okolja. V Sloveniji je institucionalno okolje nenaklonjeno lastništvu zaposlenih, čeprav izkušnje iz tujine kažejo drugače. Res pa je, da mora biti koncept lastništva postavljen na pravi način, da je stabilno in vključujoče do vseh zaposlenih, da je ustrezna kultura v podjetju ter da so solastniki finančno pismeni. Takšno lastništvo prinaša družbeno odgovorno rast podjetja – omenil je pripravo zakona o solastništvu, pri kateri sodelujejo. Predsednik uprave
Deželne banke Slovenije Jure Kvaternik je spomnil, da v Sloveniji že dolgo poznamo model skupnega lastništva, to je zadružništvo, ki je odgovorno, ni pa tako razširjeno, kot je v tujini. »V zadružništvu, v katerega se združujejo lastniki kmetij, ki so hkrati prodajalci, kupci, zaposleni, ne moremo govoriti o plemenitenju denarja, ampak je to način življenja, in to je trajnostno,« je ocenil Kvaternik.