Na trgu dela so najbolj iskani inštruktorji
Na šolah spodbujajo medsebojno pomoč v razredih in s tutorji, a se dijaki raje zatekajo k inštrukcijam
Maj je za ponudnike inštrukcij kaotičen mesec. Številni šolarji poskušajo pred koncem leta popraviti, kar je še mogoče, ter se izogniti popravnim izpitom, a tudi ob strokovni pomoči v zadnjem trenutku, če jo sploh dobijo, uspeh ni zagotovljen, poudarjajo ponudniki inštrukcij.
Med letom plačljivo učno pomoč najpogosteje iščejo dijaki prvih, tretjih in četrtih letnikov ter učenci zadnjih razredov osnovne šole, na inštrukcije pa iz leta v leto prihajajo mlajši, celo šestošolci, pri katerih se kaže, da potrebujejo nekoga ne le za učenje, temveč tudi za pogovor. Marsikateri dijak se k plačljivi učni pomoči vrne celo kot študent.
Pandemija je pustila luknje v znanju, pritrjujejo sogovorniki. Interna anketa ljubljanske Gimnazije Poljane je pokazala, da ima inštrukcije kar 41 odstotkov vprašanih, deset odstotkov več kot pred pandemijo leta 2018. Po epidemiji se je povečal tudi obseg inštruiranja na daljavo; v Učnem centru Horizont ugotavljajo, da je takšnih že od 40 do 50 odstotkov njihovega dela. Za takšno vrsto učne pomoči se zaradi pomanjkanja časa pogosto odločajo celo otroci iz njihove neposredne bližine.
Inštrukcije imajo gimnazijci pri skoraj vseh predmetih, predvsem pa pri matematiki, iziki, angleščini, kemiji, slovenščini, posamezni dijaki tudi pri latinščini, glasbi, likovni umetnosti, celo športni vzgoji. Nemalokrat, predvsem tisti, ki pomoč inštruktorja poiščejo v zadnjem trenutku, potem pa ga krivijo za neuspeh. Za marsikoga so inštrukcije velik strošek: cena šolske ure (45 minut) znaša od 16 do 25 evrov, nekoliko manj ob zakupu po deset ali dvajset ur.
»V teh dvanajstih minutah pogovora imam že dvajset neodgovorjenih klicev, vsak dan zavrnemo od 30 do 50 klicateljev. Prosti termini za matematiko in kemijo za individualne ure so šele na začetku naslednjega tedna, prek zooma pa bi šlo prej,« mrzlično iskanje inštruktorske pomoči pred koncem šolskega leta opisuje Žan Treven iz Učnega centra Horizont.
Podobno pripoveduje Gorazd Rajnar iz Hiše učenosti Log-um, a so se že pred petimi leti odločili, da klicateljev v zadnjem hipu ne bodo sprejemali, ampak bodo raje več časa na voljo rednim slušateljem. Luknje v znanju je pustila tudi epidemija, pritrjujeta sogovornika, toda na Gimnaziji Poljane ugotavljajo, da se dijaki prehitro zatečejo k inštrukcijam in ne izkoristijo drugih možnosti, ki jih imajo na šoli.
Maja pri ponudnikih inštrukcij nastane kaos. V Horizontu je v pogonu od 70 do 100 inštruktorjev, večinoma študentov, ki v živo in po spletu poučujejo od 100 do 110 osnovnošolcev in dijakov na dan, marsikaterega na daljavo po zoomu. Mnogi skušajo pred koncem leta popraviti, kar se še da, da ne bi imeli popravnih izpitov, a tudi s strokovno pomočjo v zadnjem hipu, če jo sploh dobijo, uspeh ni zagotovljen, poudarjajo v Horizontu in Log-umu. Tisti, ki se tega zavedajo, so si inštruktorja zagotovili že med letom, pogosto ne le zato, da ne bi pridelali negativnih ocen, ampak za zvišanje ocen in boljši uspeh.
Med letom plačljivo pomoč najpogosteje iščejo dijaki prvih ter tretjih in četrtih letnikov, saj uspeh zadnjih dveh letnikov že šteje za vpis na fakulteto, ter učenci zadnjih razredov osnovne šole, kajti število točk, potrebnih za vpis na želeno srednjo šolo in predvsem za gimnazije, je zaradi vse številnejših generacij iz leta v leto večje.
Tako Žan Treven kot Gorazd Rajnar opažata, da sta epidemija in šola na daljavo pustili luknje v znanju. Po Trevnovih besedah na inštrukcije prihaja čedalje več mlajših otrok. »Prihajajo enkrat do dvakrat na teden in ne samo na razlago snovi, ampak tudi na pogovor. Našim inštruktorjem zaupajo marsikaj, tudi kaj jih muči oziroma kakšne težave imajo, vmes pa rešijo še kako matematično nalogo ... Prej se to ni dogajalo, zdaj imamo nekaj takih primerov. Na inštrukcije redno prihajajo celo šestošolci,« je povedal.
Težko oceni, ali je to posledica pritiska za vpis v srednje šole ali pa so se starši prenehali ukvarjati z otroki oziroma zanje nimajo časa. Pritrjuje, da ima vse več otrok inštruktorja, ker se jim ne ljubi učiti oziroma niso dovolj motivirani. »Imamo celo nekaj primerov, ko starši plačujejo za ogromno število inštrukcij, a uspeha še vedno ni.« Zlasti tisti, ki njihovo pomoč poiščejo v zadnjem hipu, krivdo za neuspeh valijo tudi na inštruktorje. Zaradi pandemije poteka veliko inštrukcij na daljavo, v Horizontu jih tako izpeljejo skoraj polovico, zaradi pomanjkanja časa celo pri otrocih, ki živijo v neposredni bližini.
Prihajajo enkrat do dvakrat na teden in ne samo na razlago snovi, ampak tudi na pogovor. Našim inštruktorjem zaupajo marsikaj, vmes pa rešijo še kako matematično nalogo ... Žan Treven
Učence druge triade zavračajo
V Log-umu se trudijo, da bi čim več učnih ur vendarle izpeljali v živo, zato tako množične selitve poučevanja na splet nimajo. Da se starostna meja med slušatelji niža, pa opažajo. Poučujejo osnovnošolce zadnje triade, predvsem zaradi nacionalnih preizkusov znanja in zaradi vpisa na srednje šole, a veliko otrok, ki obiskujejo inštrukcije v devetem razredu, jih nato nekaj časa ne potrebuje več.
Učence druge triade zavračajo. »Kategorično sem proti, da bi mlajši učenci hodili na inštrukcije. Zanje raje opravimo svetovalne razgovore, poučimo jih o učnih strategijah in jih pri tem vodimo na daljavo, hkrati pa spremljamo napredek otrok pri učenju. Prizadevamo si predvsem, da se otroci ne bi prehitro navadili na bergle,«
je poudaril Gorazd Rajnar. Tudi sam se kot učitelj sprašuje, kako pritegniti otroke, da bodo znali izkoristiti čas, ki jim ga učitelji namenjajo v šoli, torej da bodo pri pouku pozorneje poslušali in ne bodo tako pogosto popoldne razlage iskali pri inštruktorjih. »Otroci se prav tako zavedajo, da je danes vse na internetu. Svet se spreminja, šolstvo še vedno deluje po starem. Hkrati pa, kot slišim, v šoli ne delajo več poskusov v laboratoriju, kar je bil zame najbolj zanimiv del osnovne in srednje šole. Dajo jim učne liste in naročijo, naj se naučijo doma,« pripoveduje.
Naravoslovni predmeti so namreč tisti, po katerih je največje povpraševanje. Najbolj iskani so inštruktorji matematike, fizike in kemije, pa tudi tujih jezikov in slovenščine, a ko se šolsko leto prevesi v drugo polovico in je na vrsti matura, se približno enakovredno zapolnijo termini inštruktorjev za družboslovne predmete. Je pa med njihovimi slušatelji veliko vrhunskih športnikov oziroma dijakov s statusom športnika in tistih, ki zamujajo pouk oziroma imajo učne težave zaradi kronične bolezni.
Kot skrb vzbujajoče navaja, da se njihovi nekdanji srednješolci na inštrukcije vračajo kot študenti. Razumevajoče sprejema, da poiščejo pomoč za predmet, ki jim ne leži, denimo za statistiko, a so že imeli primer, ko je sorodnik za študenta strojne fakultete pri njih iskal inštruktorje za fiziko, matematiko in mehaniko, torej za ključne predmete te študijske smeri. »Ali ne bi bilo primerneje, da bi študent razmislil, zakaj se je odločil za ta študij? Brez dvoma se prag pomika starostno tudi vse višje, pomagati moramo študentom, ki se obnašajo kot gimnazijci … Vseeno pa tega ne gre posploševati,« še dodaja Rajnar.
Rešitelj mnogih je zlasti med epidemijo postal matematični navdušenec Andrej P. Škraba, sicer diplomirani ekonomist, strokovnjak za marketing in finance. Na svojem portalu Astra.si ponuja brezplačne matematične videovsebine, razlage zakonitosti oziroma teorije in reševanje nalog, skupno kar 2500 videov, s katerimi je obdelal osnovnošolsko in srednješolsko matematiko. Glavnino je predstavil že pred desetletjem, vmes jo je še dopolnjeval, zlasti s statistiko, a pred epidemijo so ga večinoma poznali le posamezni profesorji, ki so njegove vsebine priporočali učencem.
»Tudi po koncu šolanja na daljavo še vedno na vseh kanalih, kjer sem prisoten, dobivam veliko prošenj za reševanje nalog oziroma razlage, vsem skušam odgovoriti, a če bi hotel ustreči vsem, bi moral početi samo to. Zato jih preusmerim na inštrukcije,« je povedal Škraba.
Pogosto ga prosijo, da bi pripravil še vsebine iz fizike, kemije, elektrotehnike, pogosto prejema zahvale. »To se dogaja kar stalno, tu in tam me kdo na cesti prepozna in se mi v živo zahvali za pomoč pri učenju matematike,« pripoveduje. Marsikdo hvaležnost izkaže z donacijo. Po epidemiji se obiskanost njegovega portala poveča zlasti pred maturo in pred popravnimi izpiti. Po ogledih izstopajo snovi iz četrtega letnika srednje šole, največkrat ogledane so vsebine o odvodih in integralih, pa tudi o funkcijah, trigonometriji in ulomkih.
Kaj opažajo na šolah
Čeprav poskušajo na marsikateri srednji šoli učno pomoč spodbuditi znotraj razredov, prav tako medgeneracijsko s tutorstvom, Jasna Plahuta iz svetovalne službe na Gimnaziji Poljane opaža, da se dijaki večkrat odločijo za inštrukcije, preden preizkusijo druge oblike pomoči. Kadar je potrebna kontinuirana pomoč s poglobljeno individualno razlago, je pomoč inštruktorja res smiselna, vendar morda le za določeno obdobje, nemara pa so še drugi razlogi, da nekdo ne dosega pričakovanih rezultatov. Mogoče je treba spremeniti organizacijo časa in dela za šolo ali pa preizkusiti drugačne učne strategije, vredno je preveriti, kako pozorno dijak spremlja razlago pri pouku. Zagotovo pa danes inštrukcije niso več tabu in dijaki brez zadržkov povedo, da jih obiskujejo.
»A marsikdo se k inštrukcijam zateče prehitro. Zato dijake skušamo spodbuditi, naj se, ko se jim zatakne, najprej obrnejo na sošolca ali tutorja, pa tudi na učitelja,« je povedala Plahuta. Opažajo, da je več dijakov, ki so pripravljeni pomagati, kot je kandidatov, ki to možnost izkoristijo. »Mislim, da je največja ovira komunikacija. K tutorju je treba pristopiti, se z njim dogovoriti za termin srečanja ... Nemalo tistih, ki potrebujejo pomoč, si ne upa prositi zanjo, češ da bodo tutorju vzeli čas, vendar tistemu, ki pomoč ponudi, veliko pomeni, da lahko nekomu pomaga. Je pa res, da tutorstvo ni mišljeno kot redna pomoč,« je še dejala sogovornica.
Ravnateljica Osnovne šole Toneta Čufarja Tanja Grünfeld je povedala, da učitelji učence, pri katerih zaznajo, da potrebujejo pomoč, povabijo na dopolnilni pouk, vendar običajno pridejo le tisti, ki si želijo izboljšati ocene, ne pa tisti, ki bi ga zares potrebovali. Danes dopolnilni pouk ni več tabuiziran, je poudarila. Primanjkljaj znanja zaradi epidemije so po njenih besedah starejši učenci že nadoknadili, v prvi triadi pa je opazen predvsem pri opismenjevanju.