Primož Roglič je še v igri, odločile bodo Svete Višarje
Slovenski as bo že prej poskušal nadoknaditi izgubljeno, a bo ključna sobota, pravi legendarni Španec
Nekoč je bil najbolj znani kolesarski revolveraš, El pistolero. Alberto Contador je bil najboljši v svojem rodu, tudi na večnih lestvicah kotira visoko, trikrat je zmagal na Vuelti (2008, 2012 in 2014), po dvakrat na Giru (2008, 2015) in Touru (2007 in 2009). Je eden od sedmih v zgodovini, ki so dobili vse tri tritedenske dirke in ob Bernardu Hinaultu edini, ki je vse tri dobil več kot enkrat. Po njegovih žilah pri 40. letih še vedno teče kolesarska kri, za Eurosport komentira dogajanje na Giru, za Delo se je razgovoril v cilju 16. etape na Monte Bondoneju.
Kako ocenjujete potek dirke, med katero so se navijači upravičeno pridušali, da se nič ne dogaja? Vse do konca drugega tedna ni bilo pravega boja za rožnato majico.
Z izjemo 16. etape smo doslej res videli precej konservativno dirkanje na Giru. Favoriti so hranili moči, pri tem so pomembno vlogo igrale vremenske razmere, zaradi katerih je bila doslej ta dirka manj spektakularna, kot smo pričakovali.
Najboljši kolesarji na svetu, tudi oba Slovenca na vrhu, Primož Roglič in Tadej Pogačar, so nas v zadnjih letih razvadili z agresivnim dirkanjem na moč, ob katerem je bilo veliko spektakla in manj taktike. Vam kot kolesarju stare šole ustreza, da je ta v karavani spet dobila vidnejšo vlogo?
Da, tudi Roglič in njegova ekipa sta dirkala pametno. Dolgo so pri Jumbu Vismi gledali na to, da je imel največ dela v karavani Ineos. Pogrešali smo napade, vendar je vsaka dirka drugačna, tudi kolesarji so si različni. Samo eden je Tadej Pogačar, to je realnost.
Podobno lahko trdimo tudi za Rogliča, ki se je po težavah v minuli sezoni izjemno pobral in letos zmagal na obeh dirkah, na katerih je nastopil. Kako ocenjujete njegove možnosti v zaključku Gira?
Kljub zaostanku v 16. etapi, se mi zdi, da je dobro pripravljen. V preteklosti je imel težave v zadnjih tednih tritedenskih preizkušenj, vendar je doslej kazal še dovolj dobro formo, da je še vedno v igri za zmago.
Najbrž bi Roglič lahko šel na Tour, če bi tako želel, vendar se mi zdi bolj logično, da bo šel na Vuelto in si poskušal prikolesariti četrto zmago, s katero bi se povzpel na vrh večne lestvice.
Kje pa lahko še zasuka vrstni red, katera etapa bo odločilna? Predvidevam, da bo Roglič poskušal nadoknaditi izgubljeni čas že prej, v 18. ali 19. etapi z vzponom na Tre Cime di Lavaredo, najpomembnejša preostala etapa pa se mi vseeno zdi vožnja na čas na Svete Višarje. Ta klanec je tako zahteven, da bi bile razlike lahko velike.
Skorajda smo že pozabili, da je ta Giro začel tudi Remco Evenepoel. Kako ste videli njegov odhod zaradi okužbe s covidom po zmagi v 9. etapi?
Če je bil bolan, ga razumem. Covid zdaj poznamo nekoliko bolje, vemo, kakšne brazgotine ti lahko pusti, zato je bolje, da se je umaknil.
Kmalu se bo pozornost kolesarske javnosti preusmerila k Touru, na katerem je pričakovati ponovitev lanskega dvoboja Pogačar - Vingegaard, ki ga je lani dobil Danec. Komu več možnosti pripisujete letos?
Jonas Vingegaard je zelo dober, stanoviten kolesar, mislim pa, da je Tadej Pogačar letos storil korak naprej. Morda ravno zaradi tega, ker lani ni zmagal na Touru. Letos spremljamo najmočnejšega Pogačarja doslej, tudi ekipa UAE se je okrepila in bo v Franciji močnejša kot lani. Razlika med favoritoma ni velika, vendar Pogačarju dajem nekaj prednosti.
Kljub zlomu zapestja, ki ga je aprila staknil na dirki Liege–Bastogne–Liege?
Načeloma samo on ve, kako dobro se lahko pripravi. Sicer pa sem govoril z direktorjem njegove ekipe Matxinom, ki trdi, da je vse v redu, da s Tourom ne bo težav. Resda Tadej še ne vadi na kolesu, temveč na trenažerju, vendar ima še dovolj časa.
Bi se moral v bitko na Touru vmešati tudi Roglič, če bo v dobrem telesnem stanju končal Giro? Ne nazadnje je bil lani eden od ključnih mož na Vingegaardovi poti do zmage.
Najbrž bi lahko šel na Touru, če bi tako želel, vendar se mi zdi bolj logično, da bo šel na Vuelto in si poskušal prikolesariti četrto zmago, s katero bi se povzpel na vrh večne lestvice. Vsekakor se mi zdi bolj verjetno, da bo prišel v Španijo kot v Francijo.
S svojo fundacijo podobno kot Roglič promovirate kolesarstvo in vključitev vanj omogočate socialno šibkejšim, ob tem pa ste vpeti tudi v profesionalno ekipo
Eolo Kometa, ki je na tem Giru zablestela z zmago Davideja Baisa na Gran Sassu. Kakšne načrte imate z njo, morda tudi preskok v svetovno serijo?
Zelo smo zadovoljni, Giro je zelo uspešen za nas. Dobili smo etapo, zelo dolgo smo nosili tudi modro majico kralja gora. Visoko motivirani gledamo v prihodnost, načrtujemo preskok na višjo raven. Ne vidim še potrebe, da bi postali ekipa svetovne serije. Če pridobimo še kakšnega novega sodelavca, pokrovitelja in nekoliko povečamo proračun, lahko sestavimo zelo konkurenčno ekipo.
Ostajate povsem vpeti v kolesarstvo, kot direktor ekipe, strokovni komentator na televiziji, solastnik blagovne znamke koles. Vas še kaj zasrbijo pete, da bi še dirkali, stas je še pravi, ne nazadnje pa ste dve leti mlajši od Alejandra Valverdeja, ki se je upokojil lani?
Priznam, včasih pogrešam dirkanje, vendar to jemljem kot dober znak. To pomeni, da sem kariero končal ob pravem času, ko se še nisem nasitil tega športa.